Samo trije meseci so bili potrebni, da so se pokazali prvi učinki decembrske zaostritve sankcij za zlorabe bolniškega staleža. Število izgubljenih delovnih dni je strmoglavilo, javna blagajna in delodajalci pa so skupaj prihranili približno 55 milijonov evrov. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) ob tem poudarja: v pravico do bolniške nismo posegli, smo jo le zaščitili pred zlorabami.
Decembrski interventni zakon na področju zdravstva je prinesel orodje, ki ga je zavod doslej pogrešal — pravno podlago za določitev režima gibanja v času bolniške odsotnosti. Na njeni osnovi je ZZZS oblikoval sedem različnih režimov, ki natančno opredeljujejo, kje in kdaj se zavarovanec sme gibati. Kdor pravila krši, ostane brez nadomestila. In številke kažejo, da je to delovalo.
V prvem četrtletju letošnjega leta se je v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja število izgubljenih delovnih dni zmanjšalo za več kot 230.000 oziroma devet odstotkov. Finančni učinek za blagajno ZZZS znaša okoli 20 milijonov evrov. Še izrazitejši pa je upad pri krajših bolniških odsotnostih, ki gredo v breme delodajalcev. Tam se je izgubilo 420.000 delovnih dni manj kot v enakem obdobju lani, kar predstavlja 20-odstotni padec in 35 milijonov evrov prihranka.
Manj birokracije, več nadzora
“Ne gre za to, da bi komurkoli jemali pravico do zdravljenja,” je ob predstavitvi podatkov poudarila Ana Vodičar, vodja področja za odločanje o pravicah na ZZZS. “Trajanje bolniškega staleža, višina nadomestila — vse to je ostalo nedotaknjeno. Ukrepi so bili ciljno usmerjeni tja, kjer se je pravice uveljavljalo zelo širokogrudno.”
Prav v tem je največji preobrat. Če je še do lani veljalo nenapisano pravilo, da se na bolniško lažje pride kot z nje, zdaj sistem postavlja jasne meje. ZZZS je v pol leta skoraj podvojil število laičnih kontrolorjev, ki na terenu preverjajo, ali zavarovanec dejansko spoštuje predpisani režim.
Lani so opravili okoli 5.500 nadzorov, za letos jih načrtujejo več kot 8.000.
Delodajalci so z rezultati za zdaj zadovoljni. Dolgoletne pritožbe o “ponedeljkovih bolniških” in sumljivih odsotnostih tik pred dopustom so dobile vsaj delni odgovor. Prihranek 35 milijonov evrov v zgolj treh mesecih za gospodarstvo ni zanemarljiva številka, še zlasti v času, ko se podjetja soočajo z draginjo in pritiskom na stroške dela.
Med kaznovanjem in pravičnostjo
Ostajajo pa tudi kritični glasovi. Del stroke opozarja, da zaostrovanje nadzora ustvarja ozračje nezaupanja in lahko pripelje do tega, da bodo ljudje hodili na delo bolni, kar dolgoročno ni v interesu ne delodajalca ne zdravstvene blagajne. Gre za občutljivo ravnotežje med preprečevanjem zlorab in varovanjem tistih, ki bolniški stalež resnično potrebujejo.
Na ZZZS zagotavljajo, da dodatnih zaostritev za zdaj ne načrtujejo. “Ti koraki so bili premišljeni in manjši,” pravi Vodičarjeva. “Želeli smo preprečiti zlorabe, ne pa prikrajšati bolnih.”
Če se bo trend iz prvega četrtletja nadaljeval, bo letni prihranek merljiv v stotinah milijonov.
