E-UTRIP
Featured Kolumna

KOLUMNA: Zaključki

Vsak začetek ima svoj konec. V življenju so nam neizbežni. Zelo pomembno pa je, kako se znamo pripraviti nanje. Ali se je sploh mogoče pripraviti na tako pomembne mejnike v življenju?

Vse je mogoče, samo čisto ob stran moramo potisniti svoj ego. Ta je mnogokrat “krivec” za težave, ki jih imamo v vsakdanjem življenju. Pa naj gre za pomembne odločitve, ali pa samo za spremembo barve sten v našem stanovanju.

Seveda je vse prej kot enostavno zapreti vrata in stopiti skozi druga, ki že čakajo, da jih odpremo. Veliko lažje je, če vemo, kaj si želimo oz. kaj je naš novi cilj. Vse prevečkrat se obremenjujemo s potjo, ki si jo tako radi zarišemo. A bolj pomemben je cilj in ne pot. Radi si predstavljamo, da bi morala biti pot do našega cilja brez ovinkov. Samo ravna linearna premica, ki nas pripelje do želenega. V večini ni tako. Pot, ki jo moramo prehoditi je pomembna zaradi izkušenj, ki jih potrebujemo, da lahko pridemo do želenega cilja. Ravno zaradi tega je bolj kot ne ovinkasta.

»Uspeh je zmožnost iti od neuspeha do neuspeha, ne da bi izgubili zagon«.
(W. Churchill)

Pred tako pomembnimi mejniki, ki zahtevajo morda tudi drzne odločitve, smo vedno sami. Samo od nas je odvisno, ali bomo naredili odločilni korak ali ne. Nihče se ne more odločiti namesto nas. Lahko nas poslušajo, tudi podajo svoje videnje, ampak končni zaključki so odvisni od nas samih. Pred taksnimi preizkušnjami se največkrat znajdemo, ko razmišljamo o spremembi poklicne poti, ali pa v odnosih, ki so včasih vse prej kot vzpodbudni.

Celo življenje smo “programirani” skozi predpostavko varnosti. Varnost je tista, ki nam naj bi prinesla tako želeno zadovoljstvo. Pa nam ga res? Zares živimo, če imamo sprogramiran ta občutek varnosti? Ali gre zgolj za zadovoljevanje okolice?

Zataknemo se v tako imenovani coni obdobja. Življenje pa gre mimo nas. Le redkim uspe preseči ta vrtinec navideznega udobja. In kaj imajo ti redki posamezniki, ki silijo iz povprečja? Pogum. Ti posamezniki s pogumom vedo, da je življenje vrtiljak sprememb. Vedo, da je potrebno v življenju znati tudi prepustiti. Vedo, da ni vse v naših rokah, da je nekaj nad nami, ki točno ve, kaj je za nas najbolje. To »višjo silo« Martin Kojc opiše takole: »Če človek začne gledati na svet s transcendentne ravni, bo zanj nenadoma postalo vse, kar se dogaja na »transcendentno magičen način«, dobro in zaželeno. Vsakdo se lahko o tem sam praktično prepriča. Človek namreč pri tej duhovni naravnanosti nič več ne poskuša zaželenega sam doseči ali karkoli izsiliti, pač pa enostavno dopusti, da višja sila (njegov višji jaz, bog, prasila ali kakor že želimo to silo poimenovati) vse, kar potrebuje za svoje življenje, sama uresniči«.

Zato – upajte si prestopiti cono udobja, sanjajte, bodite navdih za nekoga, učite se, nikoli nikoli ne obupajte, poskusite nekaj povsem novega, predvsem pa – verjemite vase!

»Sprememba so vrata, ki se odpirajo samo od znotraj«. (Tom Peters)

S.K.

Sorodni članki

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Soglašam Več o piškotkih

Piškotki