Tarča po SSKJ pomeni predmet, v katerega se strelja za vajo ali na tekmovanju. V širšem smislu se uporablja kot oznaka za osebo ali predmet, ki je izpostavljen napadom, kritiki ali določenemu namenu.
Velikokrat sem razmišljal o imenu oddaje Tarča. Mislil sem, da bi se morali imenovati drugače, saj so oni tisti, ki ciljajo na teme, za katere si marsikdo želi, da ostanejo pod preprogo. Tokrat živijo usodo predmeta, po katerem se imenujejo. Uredništvo Tarče je postalo tarča lastnih delodajalcev, za vrat pa jim diha še nekdo pomembnejši.
Kot urednik lokalnih medijev ne morem biti tiho, ker dobro vem, kako stvari stojijo. Kdo pije – kdo plača. Da javna televizija, ki bi morala vsaj dobro skriti, kdo jo napaja, tako očitno cenzurira oddajo, kot je Tarča, se mi zdi nezaslišano.
Cenzura je skozi zgodovino pomenila močno orodje nosilcev oblasti za nadzor in utišanje drugače mislečih. Da vam postrežem z malce zgodovine in sociologije: že v antiki je veliki Platon zagovarjal čiščenje besedil, ki niso prispevala k razvoju »zdravih mladeničev«. V srednjem veku je Cerkev sežigala knjige, strogo cenzuro so izvajali tudi totalitarni režimi …
Kdor ima moč cenzurirati, ima moč nad družbo.
V bistvu nisem presenečen nad tem, kar se dogaja. Vedno sem se čudil, kako neustrašno in odločno Tarča pristopa k izjemno kompleksnim temam. Ne vem natančno, kdaj so na družbenih omrežjih objavili, da oddaje zaradi bolezni v ekipi ne bo. Že takrat me je prevzela slutnja, da so morda pritiski preveliki in da bo Tarčo nekega dne zamenjal dokumentarni film. In res je bilo tako.
Vodstvo na RTV-ju je sicer ostro zanikalo obtožbe o cenzuri in javnosti sporočilo, da Tarče niso odpovedali zaradi vsebine, temveč zaradi organizacijskih okoliščin. Uredništvo Tarče je prejelo pisno opozorilo o mogočem ukrepanju, če bi oddajo pripravili po prvotnih načrtih. To naj bi bilo povezano z vsebino, ki naj bi vključevala teme o političnih ozadjih in osvetljevanju povezanosti pomembnih oseb.
Gledam spored – četrtke bodo zasedle volitve. Tarče torej še nekaj časa ne bo.
Odgovorna urednica informativnega programa TV Slovenija Polona Fijavž je pojasnila, da je uredništvo Tarče delovalo samostojno in v preteklosti pripravilo več odmevnih oddaj. Dejala je, da v vsebino ni posegala, so pa z urednikom večkrat razpravljali o načinu vodenja, saj so nekatere oddaje po njenem mnenju presegle meje javnega medija. Večkrat je opozorila na spoštovanje programskih standardov in priznala, da je prišlo do določenih zdrsov.
Pričakujem še jasno stališče urednika Tarče Boštjana Kogovška, Sveta RTVS oziroma izjave svetnikov ter predvsem natančneje opredeljene podrobnosti o tem, kakšna odstopanja od programskih standardov naj bi se zgodila. Zgolj podatek, da je bila posledica vsega navedenega izguba zaupanja na strani vodstva TVS, ni in ne sme biti dovolj za tako grob poseg v avtonomijo novinarskega dela.
