Kočevsko podjetje Marumi Group International, ki je v lasti nekdanjega župana Občine Šentrupert Ruperta Goleta, je po večmesečnih finančnih in operativnih težavah končalo v stečaju. Podjetje, ki je na Trati upravljalo obrat za izdelavo lesnih peletov, je že pred tem zaustavilo proizvodnjo, finančni podatki za preteklo leto pa kažejo, da se je njegov položaj dodatno zaostril.
Družba je bila od septembra lani v postopku prisilne poravnave, proizvodnja v obratu pa je po takratnih napovedih do zaključka postopka stekla le občasno, predvsem zaradi vzdrževanja tehnološkega sistema in zaščite opreme. Zdaj je podjetje v stečaju.
Iz oddane bilance in izkaza poslovnega izida za leto 2025 je razvidno, da je Marumi ustvaril le še 161.503 evre čistih prihodkov od prodaje, medtem ko jih je leto prej ustvaril 1,3 milijona evrov. Gre za več kot 87-odstotni padec prihodkov, kar potrjuje, da se je poslovanje podjetja praktično ustavilo.
Kljub močno zmanjšanemu obsegu poslovanja je družba leto končala z visoko izgubo. Čisti poslovni izid je bil negativen v višini 1,08 milijona evrov. Leto prej je izguba znašala še več, in sicer 2,1 milijona evrov, vendar se je zaradi nadaljnjega negativnega poslovanja skupna bilančna izguba povečala na 4,34 milijona evrov.
Finančno sliko dodatno obremenjuje negativen kapital. Ta je konec leta znašal minus 2,88 milijona evrov, leto prej pa minus 1,8 milijona evrov. To pomeni, da so obveznosti družbe močno presegale vrednost njenega premoženja.
Podjetje je imelo konec leta sicer izkazanih 11,83 milijona evrov sredstev, večino v dolgoročnih sredstvih. Med njimi je bilo za dobrih 10 milijonov evrov opredmetenih osnovnih sredstev in za 1,15 milijona evrov neopredmetenih sredstev. A ob tem so bile obveznosti izjemno visoke.
Kratkoročne obveznosti so znašale 7,2 milijona evrov, od tega 3,58 milijona evrov kratkoročnih finančnih obveznosti in 3,62 milijona evrov kratkoročnih poslovnih obveznosti. Dolgoročne finančne obveznosti so znašale še dodatnih 2,59 milijona evrov.
Posebej zgovoren je podatek o likvidnosti. Podjetje je imelo konec leta 540.797 evrov kratkoročnih sredstev, denarnih sredstev pa ni imelo izkazanih. Leto prej je imelo na računu še dobrih 20.900 evrov. To pomeni, da je imela družba ob večmilijonskih kratkoročnih obveznostih praktično prazno denarno pozicijo.
Tudi struktura stroškov kaže, da podjetje ob skoraj ustavljeni prodaji ni zmoglo pokrivati bremena obstoječega sistema.
Stroški blaga, materiala in storitev so znašali 257.810 evrov, stroški dela 216.115 evrov, odpisi vrednosti oziroma amortizacija pa kar 574.917 evrov. Finančni odhodki iz finančnih obveznosti so znašali še 329.398 evrov.
Povprečno število zaposlenih se je zmanjšalo z 11,11 na 7,37 zaposlenega, kar dodatno kaže na krčenje dejavnosti.
Obrat Marumija na Trati je bil v preteklosti tudi predmet nezadovoljstva okoliških prebivalcev, predvsem zaradi hrupa in prašnih izpustov.
Po pritožbah je februarja lani posredoval Inšpektorat RS za okolje in energijo, ki je podjetju naložil izvedbo okoljskih meritev. Te so pokazale preseganje dovoljenih mej pri hrupu in prahu.
Podjetje je po ugotovitvah inšpektorata odpravilo težave, povezane s hrupom, ni pa v predpisanem roku izpolnilo odločbe glede zmanjšanja izpustov prahu. Inšpektorat je zato sredi decembra določil nov rok za odpravo nepravilnosti, do 30. januarja letos, podjetju pa je v primeru neizpolnitve obveznosti grozila globa v višini 10.000 evrov.
Stečaj Marumija tako zaključuje obdobje, ki so ga zaznamovali finančni pritiski, ustavljena proizvodnja, okoljske težave in vse večja bilančna luknja.
