Komisija za preprečevanje korupcije opozarja, da je poročanje o lobističnih stikih na lokalni ravni zaskrbljujoče. Lani je o njih poročalo le šest občin, med njimi tudi Občina Kočevje, ki je prijavila en takšen primer.
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je v poročilu o delu na področju lobiranja za leto 2025 izpostavila, da med zavezanci še vedno vlada nerazumevanje zakona. Kot posebej zaskrbljujoče so izpostavili poročanje o lobističnih stikih na lokalni ravni, saj je lani o teh poročalo le šest občin.
Med občinami, ki so poročale o lobističnih stikih, je tudi Občina Kočevje.
Po navedbah KPK so lani o skupno 28 lobističnih stikih poročale občine Velenje, Dobrovnik, Kočevje, Koper, Dobrova – Polhov Gradec in Kranj. Na komisiji ob tem opozarjajo, da so lobistični stiki gotovo prisotni v več občinah, saj je glede na naravo dela občin skoraj nemogoče, da lobiranja ne bi bilo.
Občina Kočevje prijavila en primer
Na Občini Kočevje so pojasnili, da imajo veliko vsakodnevnih stikov in pogovorov ter da zato ves čas spremljajo, kdo so njihovi sogovorniki.
»Še posebej pa smo pozorni na primere, kjer se izrecno kaže lobistični pristop z namenom vplivanja na odločevalca. V letu 2025 smo na Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK) prijavili en takšen primer, pri katerem smo ugotovili, da stik izpolnjuje vse pogoje lobiranja,« so navedli na občini.
Dodali so, da se zavedajo pomembnosti doslednega prijavljanja tovrstnih stikov. Zato za vse zaposlene pripravljajo izobraževanje na temo lobiranja in lobističnih stikov, izobraževanja pa se je že udeležilo vodstvo.
»Želimo si tudi, da bi se tovrstnih izobraževanj udeležili tudi vsi predstavniki svetov zavodov ter občinske svetnice in svetniki,« so še zapisali.
Na občini poudarjajo, da bodo tudi v prihodnje pozorni na morebitne lobistične stike in jih prijavljali.
»Upoštevanje zakonodaje je pravno-formalna obveznost, transparentnost pa pomembno načelo dobrega upravljanja ter moralna in etična zaveza,« so navedli.
KPK napoveduje izobraževanja in nadzore
Zaradi slabega trenda poročanja bo KPK nadaljevala izobraževanja na področju lobiranja. Kot so zapisali, je zaznavanje in poročanje lobističnih stikov pomemben dejavnik zagotavljanja transparentnosti skupnosti in njenega delovanja v javnem interesu.
Komisija bo do konca leta pregledala tudi spoštovanje določb zakona o integriteti in preprečevanju korupcije s področja lobiranja pri določenih samoupravnih lokalnih skupnostih.
KPK pri večini zavezancev ponovno zaznava težave pri ločevanju med stiki, ki so lobiranje, in tistimi, ki to niso oziroma o katerih ni treba poročati. Zato bodo nadaljevali seznanjanje lobirancev z najpogostejšimi napakami. Predlagali bodo tudi razmislek o spremembi zakonodaje na področju lobiranja, da bi bila ta vsebinsko enostavno razumljiva.
Največ prijav z ministrstva za gospodarstvo
Lani so lobiranci KPK poročali o skupno 4882 lobističnih stikih. Največ jih je prijavilo ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, in sicer 1187. Sledili so državni zbor s 1047 prijavami, ministrstvo za finance s 470, ministrstvo za digitalno preobrazbo s 329 in ministrstvo za zdravje z 244 prijavami.
KPK je izpostavila tudi, da le manjši del lobiranja opravljajo registrirani lobisti. Konec leta jih je bilo v register vpisanih 84. Večinoma lobiranje opravljajo zakoniti zastopniki interesnih organizacij oziroma izvoljeni predstavniki interesnih organizacij.
Pri lobiranju, ki ga opravljajo neregistrirani lobisti in ki ne sodijo med izjeme, KPK najpogosteje zazna kršitve. Lani so uvedli 115 prekrškovnih postopkov.
Komisija ob tem ocenjuje, da bi bilo treba smiselno opredeliti osebe, ki lahko lobirajo. Ena od možnosti bi bil javno objavljen seznam oseb, s katerim bi zagotovili večjo sledljivost in transparentnost.
