Jani Maverc iz Kočevja je 29. februarja lani dobil novo srce. Presaditev mu je rešila življenje in mu prinesla drugo priložnost – potem ko mu leta bolečin, zdravstvenih zapletov in osebnih tragedij niso prizanašala.
»Prvi znaki so se pokazali v službi. Bolela me je roka, pri srcu me je zbodlo tako močno, da nisem mogel dihati. To se je ponavljalo, pa sem vseeno vztrajal pri delu. Nisem bil človek, da bi kar šel na bolniško,« pripoveduje. A bolečine so postajale hujše, ponoči ni več mogel spati, shujšal je 15 kilogramov in vse pogosteje omagal.
Leta 2023 so mu zdravniki povedali, da njegovo srce ne deluje več. »Srce se mi ni krčilo, bilo je popolnoma nefunkcionalno. Krvi ni moglo več poganjati,« pravi. Prvič so mu predlagali vstavitev spodbujevalnika, a po posvetu so se zdravniki odločili za transplantacijo. V veliko pomoč pri celotnemu procesu zdravljenja mu je bila kardiologinja Renata Okrajšek, ki sicer prihaja iz Gornje Brige.
Dva meseca čakanja v bolnišnici
Maverc je na novo srce čakal dva meseca v ljubljanskem kliničnem centru. »Čakaš in veš, da se bo operacija lahko zgodila samo, če nekdo drug umre. Čustva so težka – veseliš se življenja, hkrati pa veš, da je to mogoče zaradi tragedije druge družine,« pravi iskreno.
28.februarja zvečer mu je zdravnica sporočila, da je organ na voljo. »Ob osmih zvečer so mi povedali, naj se pripravim. Naslednji dan sem bil že na operacijski mizi. Zjutraj so me odpeljali in pripravili – in potem nič več ne veš. Ko sem se zbudil, sem imel novo srce.«
Kako pride srce do Ljubljane
Za vsako presaditev srca v Sloveniji skrbi nacionalni center Slovenija-transplant. Ko zdravniki v eni od bolnišnic potrdijo možgansko smrt darovalca, steče dobro uigran postopek. Najprej zdravniki pregledajo, ali je srce primerno – pomembni so krvna skupina, velikost in zdravstveno stanje darovalca. Če je organ sprejet, se čas začne meriti v urah.
V tistem trenutku se oblikujejo dve ekipi: ena, ki organ vzame, in druga, ki ga presadi. Čas je ključen – srce mora biti presajeno v največ šestih urah. Zato na helioportu pogosto že čaka helikopter Slovenske vojske, včasih organ v Ljubljano pripelje nujno vozilo s policijsko spremstvom. Na oddelku v UKC Ljubljana je v tem času vse pripravljeno: operacijska ekipa, anesteziologi, kirurgi, medicinske sestre. Prejemnik, kot je bil Jani, je v pripravljenosti – obvestijo ga lahko ob dveh zjutraj ali sredi dneva, saj vsak trenutek šteje.
Sogovornik je imel krvno skupino B, ki je pogosta, zato je primeren organ dobil razmeroma hitro. »Ko so mi povedali, da so srce našli, sem bil pripravljen. In potem samo čakaš – na življenje,« pravi.
Novo življenje
Po operaciji je bil v bolnišnici dva tedna, nato pa so ga odpustili domov. Danes živi relativno normalno življenje, a vsakdan je zaznamovan z zdravili proti zavrnitvi organa in oslabljenim imunskim sistemom. »Vsak dan vzamem več kot petnajst tablet. Paziti moram na okužbe, v bazen ne smem,« pove.
Kljub temu se počuti dobro. »Živim kvalitetno.« Novo srce je prejel prav na prestopno leto – čeprav obletnice ne praznuje vsako leto, je zanj vsak dan darilo.
