Danes mineva 16 let, odkar sta na Kočevskem in Ribniškem začela izhajati lokalna časopisa Kočevar in Krošnjar – mesečnika, ki sta v tem času postala kronika življenja ljudi, društev, podjetij in dogodkov v tem prostoru. V dobi, ko novice krožijo s hitrostjo klika in ko digitalni svet vsak dan prinaša nove izzive, sta tiskani publikaciji dokaz, da lokalno novinarstvo še vedno najde svoje bralce in svoje mesto v skupnosti.
Časopisa spremljata dogajanje na območju Kočevja, Kostela, Ribnice in širše okolice vse do Velikih Lašč. V njunih straneh se srečujejo novice, reportaže, šport, kultura in zgodbe ljudi, ki soustvarjajo življenje v teh krajih. Prav ta poudarek na lokalnih temah je eden od razlogov, da sta oba medija skozi leta ohranila zvesto bralstvo.
Od prvih številk do sodobnega lokalnega medija
Začetki časopisov segajo v leto 2010, ko se je ob tiskani izdaji začel razvijati tudi spletni portal e-Utrip, danes osrednje digitalno stičišče lokalnih novic.
Portal je omogočil, da so zgodbe iz Kočevske in Ribniške doline dosegle tudi ljudi, ki živijo drugje, a ostajajo povezani z domačim okoljem.
Ob tiskani izdaji, ki še vedno redno prihaja v nabiralnike, digitalna platforma prinaša hitro obveščanje in širši doseg. Spletni portal e-Utrip namreč vsako leto doseže več sto tisoč obiskov, kar pomeni, da lokalne zgodbe ne ostajajo le v domačih krajih, temveč se širijo tudi drugod po Sloveniji in med Slovenci v tujini.
Časopis nastaja v majhni, a predani ekipi
Kot pri večini lokalnih medijev tudi pri Kočevarju in Krošnjarju za vsako številko stoji majhna, a predana ekipa. V samih začetkih so pri razvoju časopisa in portala sodelovali Ana Košević, Katarina Turkovič in Gašper Premože, kmalu se jim je pridružila še Urša Križman. Kasneje so k razvoju prispevali tudi Mateja Ban, Primož Krkovič, Marko Vovk – Vuče in Ewa Moric.
V nadaljnjih letih so uredništvo in vsebino soustvarjali še številni drugi sodelavci, med njimi Nastja Ščurk, Maja Klančnik, Špela Leskovšek, Katja Okorn, Polona Bobič in Milan Glavonjič ter Magdalena Babič.
Čeprav gre za majhno uredništvo, je prav ta tesna povezanost z okoljem tista, ki daje časopisoma značaj – občutek, da novice ne prihajajo od daleč, temveč nastajajo med ljudmi.
Izzivi novinarstva v digitalni dobi
Direktor in odgovorni urednik Ivan Gabrič ob obletnici poudarja, da je danes izdajati časopis drugače kot pred desetletjem.
»Največji izziv je tempo. Splet zahteva takojšnje informacije, tisk pa potrebuje čas, premislek in uredniško težo. Prav v tem je njegova vrednost – v preverjenih zgodbah, ki ostanejo zapisane,« pravi Gabrič.
Po njegovih besedah tiskani medij danes ne tekmuje s hitrostjo interneta, temveč zanesljivostjo in vsebino.
»Ljudje še vedno radi vzamejo časopis v roke, ga preberejo ob kavi ali ga shranijo. V njem najdejo zgodbe svojega okolja. To je nekaj, česar digitalni svet ne more povsem nadomestiti.«
Zakaj tiskani časopis še vedno obstaja
Kljub digitalni revoluciji ima tiskani medij še vedno svojo posebno vlogo. Časopis je dokument časa – zapis dogodkov, ki ostane. Medtem ko spletne objave hitro izginejo v toku novih informacij, tiskana izdaja pogosto konča na domači polici, v arhivu ali v knjižnici.
Ob tem lokalni časopisi opravljajo še eno pomembno nalogo: povezujejo skupnost. Poročajo o gasilskih društvih, šolskih prireditvah, športnih uspehih, kulturnih dogodkih in življenjskih zgodbah ljudi, ki jih nacionalni mediji pogosto spregledajo.
Ni naključje, da v novinarstvu pogosto velja star pregovor:
»Časopis je ogledalo časa.«
Ko ga čez leta ponovno odpremo, ne beremo le novic – beremo zgodovino kraja.
Glas lokalne skupnosti
Po šestnajstih letih sta Kočevar in Krošnjar več kot le mesečnika. Postala sta kronika prostora, kjer se prepletajo tradicija, vsakdanje življenje in sodobni izzivi.
In čeprav se medijski svet spreminja, Gabrič verjame, da bo lokalni časopis ostal.
»Dokler bodo ljudje želeli vedeti, kaj se dogaja v njihovem kraju, bo obstajala potreba po lokalnem novinarstvu.«