fbpx
E-UTRIP
Aktualno Kočevje Novice

Ko ti dan polepša podarjena štruca kruha

Na seznamu za pomoč v hrani je v Kočevju zapisanih več kot 500 družin in upravičencev ter 150 romskih družin. Med njimi so tudi tisti, ki jim je občina lani v proračunu zagotovila denar za subvencioniranje najemnin, večina pa jih preko centra za socialno delo uveljavlja tudi denarno socialno pomoč. Zelo pomemben člen v verigi preživetja teh občanov, med katerimi so tudi upokojenci z najnižjimi mesečnimi prejemki, je območno združenje Rdečega križa, ki se je že leta 2008 vključilo v projekt Donirana hrana.

V vrsti čakajoči upokojenci, brezposelni samski, socialno ogroženi

Od takrat Pekarna Grosuplje vsak dan, razen sobote in nedelje, viške kruha iz proizvodnje pripelje na sedež Rdečega križa, ki ga prizadevne prostovoljke zgodaj zjutraj razdelijo okoli 25-im občanom. Kasneje sta se projektu pridružila še dva trgovca iz Kočevja, z doniranjem kruha in pekovskih izdelkov, suhih mlečnih in mesnih prepakiranih izdelkov ter sadja in zelenjave. Vsi izdelki so ostanki iz prejšnjega dne ali so tik pred iztekom roka uporabe. »Ponj poleg brezposelnih pridejo tudi upokojenci – samski ali dve osebi v gospodinjstvu – in so praviloma prejemniki denarno socialne pomoči. Vsi pa so iz neposredne bližine, saj tisti oddaljeni iz šibkejših družin niti nimajo prevoza,« je dejala Alenka Bunderla, sekretarka Območnega združenja Rdečega križa Kočevje. Razdelitev hrane, ki jo prostovoljke zvečer ali zjutraj poberejo v trgovinah in jo v eni uri enakomerno razdelijo, poteka brez predhodne najave oziroma dogovora za morebitno rezervacijo, kar projektu daje posebno težo.

Covid-19 in zagnane prostovoljke

Prvi val epidemije Covida-19 v marcu je za nekaj časa ustavil tovrstno pomoč, v drugem valu ga ob upoštevanju vseh predpisov in navodil izvajajo brez težav, le da so zaradi stiske pri razdelitvi utesnjeni. Nujno bi namreč potrebovali večji (ločeni) prostor za zlaganje hrane in čakalnico za te ljudi, ki morajo sedaj ob slabem vremenu stati zunaj.

Sicer se je število socialno ogroženih v občini, kljub gospodarski rasti in odprtju novih delovnih mest, zaradi epidemije nekoliko povečalo, tudi prejemnikov pomoči Rdečega križa. »V začetku leta smo bili veseli rahlega upada števila prosilcev, sedaj pa jih je vse več, saj takim ljudem, ki so tudi brez prihrankov, hitro zmanjka osnovnih življenjskih potrebščin. Nekatere družine so začasno ostale brez dela, stisko pa smo jim septembra premostili s tretjo dobavo hrane iz Sklada za evropsko pomoč.
Vse več prejemnikov denarne pomoči

Čeprav jo je bilo tokrat za polovico več kot prejšnji dve, smo enajst ton različnih prehrambnih artiklov razdelili 400 posameznikom in družinam, ki lahko na še eno vrsto pomoči pričakujejo tudi decembra, tudi v okviru akcije Božiček za en dan. Dobri mož bo namreč obdaril 50 otrok iz socialno gmotnih družin in 40 starostnikov,« je še dejala Alenka Bunderla.

Še več je tudi tistih, ki morajo za denarno pomoč potrkati na vrata Centra za socialno delo Osrednja Slovenija – zahod, enota Kočevje. V letu 2019 je bilo v 2.995 primerih pozitivno odločeno o pravici do denarne socialne pomoči. V obdobju od prvega januarja pa do 30. septembra je bilo pozitivno odločeno v 2.242 primerih. Več kot polovica prejemnikov je samskih oseb.

Izgubljene sanje o varni prihodnosti

»Naj me bo sram, da hodim po kruh in drugo pomoč? Na račun štruce kruha na mesec privarčujem 30 evrov. To je zame z invalidsko pokojnino 320 evrov, merljivo bogastvo,« pravi 70-letnik, ki se vsako jutro med prvimi postavi v vrsto čakajočih, pred vrati Rdečega križa. Do konca življenja, se oglasita upokojenki z malo več kot nadpolovično delovno dobo in za to mukoma (najtežja fizična dela) prisluženo pokojnino v znesku po 290 evrov.

»Toliko država odmeri onim, ki so brez dneva delovne dobe in se po lepem vremenu »martinčkajo« pred gostinskimi lokali,« se v pogovor nič kaj dobre volje vmeša upokojenka, ki je z nekaj let delovne dobe, saj je morala skrbeti za več glav otrok, mož pa je kot delavec – invalidsko upokojen – kruh rezal za celo družino. »Okoli 500 evrov sva oba prislužila na račun minulega dela. Ni me sram povedati, da smo vsi mi, ki tukaj čakamo na pomoč, sodobni berači,« je brez dlake na jeziku, sicer otožno, povedla njegova 75-letna družica.

Ne le ona, skoraj vsi »jutranjiki« so svojo prvo delovno knjižico odprli v nekoč uspešnih kočevskih podjetjih (Itas, Oprema, Tekstilana, Trikon, Zidar …), ki so zaposlovala več tisoč delavcev in so se po osamosvojitvi zrušila kot domine. Z njimi tudi njihove sanje o varni in brezskrbni starosti.

(mgć)

Sorodni članki

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Soglašam Več o piškotkih

Piškotki