Ko poleti temperatura preseže 30 stopinj Celzija, marsikdo najprej seže po daljinskem upravljalniku klimatske naprave. Pred nekaj desetletji te možnosti ni bilo. Naši dedki in babice so vroče poletne dni preživljali brez klimatskih naprav, ventilatorjev in dobro izoliranih hiš, pa vendar so znali ohraniti prijetnejšo temperaturo v svojih domovih.
Njihove metode niso temeljile na sodobni tehnologiji, temveč na opazovanju narave, izkušnjah in zdravi pameti. Presenetljivo je, da mnoge med njimi danes priporočajo tudi strokovnjaki za energetsko učinkovitost.
Hiše niso odpirali sredi dneva
Ena največjih napak, ki jo poleti naredimo danes, je, da na stežaj odpremo okna ravno takrat, ko je zunaj najbolj vroče. Naši predniki so ravnali ravno nasprotno.
Okna so na široko odprli zgodaj zjutraj, ko je bil zrak še hladen, nato pa so jih čez dan zaprli. Skupaj z okni so zaprli tudi polkna ali zagrnili zavese, da sonce ni segrevalo notranjih prostorov.
Tako je v hiši ostal hladnejši jutranji zrak, sončna toplota pa je težje prodirala v notranjost.
Debeli zidovi niso bili naključje
Stare hiše so bile pogosto zgrajene iz kamna ali opeke z zelo debelimi zidovi. Takšna gradnja ni bila le posledica takratnih materialov, ampak je imela tudi pomembno prednost.
Debeli zidovi se segrevajo precej počasneje kot sodobne lahke konstrukcije. Zaradi tega je bila notranjost hiše tudi sredi poletja pogosto prijetno hladna.
Ni naključje, da marsikatera več kot sto let stara hiša še danes poleti ponuja prijetnejšo temperaturo kot številni novejši objekti brez ustreznega senčenja.
Polkna niso bila le okras
Danes jih marsikdo dojema predvsem kot arhitekturni dodatek, nekoč pa so bila pomemben del zaščite pred vročino.
Lesena polkna so preprečevala, da bi sončni žarki neposredno segrevali steklo. Ker je steklo eden največjih virov segrevanja prostorov, je bila razlika v temperaturi pogosto občutna.
Prav zato so bila na Primorskem in tudi drugod po Sloveniji skoraj nepogrešljiv del vsake hiše.
Delo so prilagodili vremenu
Naši dedki niso brez razloga vstajali zelo zgodaj.
Najtežja opravila na polju, vrtu ali okoli hiše so opravili v zgodnjih jutranjih urah, ko vročina še ni bila izrazita. Okoli poldneva so delo pogosto prekinili in ga nadaljevali šele pozno popoldne ali zvečer.
Danes temu pravimo prilagajanje vročinskim obremenitvam, nekoč pa je bilo to preprosto del vsakdanjega življenja.
Klet je bila najbolj prijeten prostor v hiši
V številnih hišah je bila klet poleti naravna klimatska naprava.
Tam niso shranjevali le krompirja, vina ali ozimnice, ampak so se v največji vročini pogosto tudi zadrževali. Pod zemljo temperatura ostaja precej bolj stabilna kot na površju, zato so bile kleti prijetno hladne tudi sredi najbolj vročih dni.
Podobno vlogo so imele tudi senčne veže in gospodarska poslopja z debelimi kamnitimi zidovi.
Tudi prehrana je bila drugačna
Poleti na mizah ni bilo težkih mastnih jedi, kot si jih pogosto privoščimo danes.
Veliko so jedli sezonsko zelenjavo, sadje, kislo mleko, skuto in jedi na žlico. Takšna prehrana je bila lažja in telesa ni dodatno obremenjevala.
Veliko pozornosti so namenjali tudi pitju vode, čeprav so jo pogosto hranili v glinenih vrčih ali kleteh, kjer je ostala prijetno hladna.
Brez asfalta je bilo tudi manj vroče
Marsikatera vas je bila obdana z drevesi, travniki in vrtovi. Velikih asfaltnih površin skoraj ni bilo.
Danes vemo, da asfalt in beton čez dan vpijata ogromne količine toplote, nato pa jo še dolgo po sončnem zahodu oddajata v okolico. Zato so mesta poleti pogosto precej toplejša od podeželja.
Drevesa pa s senco in izhlapevanjem vode okolico občutno ohlajajo. Ni naključje, da je pod staro lipo pogosto nekaj stopinj hladneje kot na bližnjem parkirišču.
Morda niso imeli klimatskih naprav, imeli pa so veliko zdrave pameti
Seveda življenje nekoč ni bilo lažje. Delo je bilo fizično napornejše, hiše manj udobne, vročina pa enako neizprosna kot danes.
Kljub temu so ljudje skozi izkušnje razvili številne navade, ki jih danes potrjujejo tudi strokovnjaki. Senčenje oken, prezračevanje v pravem delu dneva, prilagajanje dela vročini in izkoriščanje naravne sence ostajajo med najučinkovitejšimi načini hlajenja.
Klimatske naprave so danes za mnoge nepogrešljive, vendar niso edina rešitev. Včasih lahko že nekaj preprostih navad, ki so jih poznali naši dedki in babice, pomeni razliko med prijetno ohlajenim domom in stanovanjem, ki se spremeni v pečico.
