Razprava o financiranju in reševanju romskih vprašanj v Sloveniji znova razkriva zapleteno problematiko. Medtem ko občine že dolgo pozivajo državo k bolj sistematičnemu pristopu, se tudi same soočajo z očitki, da denarja, namenjenega romski skupnosti, ne porabljajo namensko. Občine v jugovzhodni Sloveniji, kjer živi večji delež romske populacije, te trditve zavračajo. Vlada pa že pripravlja spremembe zakona, ki bodo financiranje občin vezale na dokazano namensko rabo sredstev.
20.a člen Zakona o financiranju občin določa, da država 25 občinam z evidentiranimi romskimi naselji vsako leto zagotovi sredstva v višini 3,5 odstotka primerne porabe občine. Za občine v razvojno šibkih regijah se ta znesek podvoji, kar skupno znaša približno osem milijonov evrov letno za vse upravičene občine.
Kočevje: stroški in rezultati
Občina Kočevje, ki ima tri večja in dve manjši romski naselji, je v obdobju 2019–2023 po besedah župana Gregorja Koširja prejela nekaj manj kot 620.000 evrov državnih sredstev. V istem obdobju pa je za reševanje romskih vprašanj porabila 1,7 milijona evrov, kar več kot dvakrat presega dodeljeni znesek.
- 400.000 evrov za javna dela, ki vključujejo spodbujanje zaposlovanja Romov in pomoč otrokom v šolah,
- 150.000 evrov za delo Ljudske univerze, ki pomaga pri socializaciji romske skupnosti,
- skoraj 190.000 evrov za dodatne delavce in romske pomočnike v različnih institucijah,
- 350.000 evrov za stroške romskega koordinatorja in drugih občinskih zaposlenih, ki se ukvarjajo izključno z romsko problematiko,
- 425.000 evrov za urejanje romskih naselij, vključno z začasnimi priključki za vodo in elektriko ter odvozom odpadkov.
»Priključke za vodo in elektriko so Romi plačali sami, ob pomoči Centra za socialno delo. Infrastrukturo urejamo pod enakimi pogoji, kot veljajo za vse občane, saj bi drugačen pristop bil diskriminatoren,« pojasnjuje župan Občine Kočevje.
Visok strošek je predstavljalo tudi dodatno varovanje javnih površin in objektov ter pomoč policiji pri zagotavljanju javnega reda in miru.
Kljub poročanju o konkretnih izdatkih se občine soočajo z očitki vlade o nenamenski porabi sredstev. Košir te očitke označuje za neutemeljene.
»Občine nimamo težav poročati o porabi sredstev za Rome, imamo pa težavo s tem, da nam bo nekdo govoril, kam naj usmerjamo denar, čeprav sam nima veliko pojma o stanju na terenu,« je dejal. Obenem poudarja, da je občina pripravljena sredstva vrniti, če bi država prevzela vse obveznosti do romske skupnosti.
Spremembe zakona: korak naprej ali ovira?
Vlada je napovedala spremembe Zakona o financiranju občin, ki bodo občinam dodeljevale sredstva šele po izkazani namenski porabi. Kot je pojasnil državni sekretar na Ministrstvu za javno upravo Jure Trbič, bodo morale občine dokazovati, da so sredstva dejansko porabljena za integracijo Romov v širšo skupnost.
Košir izraža dvome o novi ureditvi: »Za namenska sredstva niti ni nujno, da bodo ustrezala dejanskim potrebam romske skupnosti.,« opozarja. Saj se potrebe na terenu razlikujejo od pričakovanj tistih, ki zakonodajo ustvarjajo.
Problem integracije in urejanja romske skupnosti ostaja ena izmed ključnih izzivov za lokalne skupnosti. Medtem ko občine zatrjujejo, da sredstva porabljajo namensko, država vztraja pri večji transparentnosti in dokazovanju rabe. Jasno je, da brez tesnejšega sodelovanja med občinami in državo ter boljšega razumevanja razmer na terenu trajnih rešitev ne bo.
