Po petih letih prizadevanj je Občina Loški Potok leta 2021 končno pridobila gradbeno dovoljenje za vetrnico do 1 MW v Malem Logu, in sicer ob daljnovodu, blizu meje z občino Sodražica. Vetrnica, s katero se bližnji prebivalci strinjajo, je od prvih hiš oddaljena več kot 1,2 kilometra zračne linije.
Pridobitev gradbenega dovoljenja sicer ni pomenila takojšnjega začetka gradnje. Najprej je bilo treba eno leto natančno meriti veter, da bi določili točen tip vetrnice in na podlagi tega predvideli letno proizvodnjo elektrike.
Maja lani sta DEM in izbrani izvajalec, družba Hmezad TMT iz Ljubljane, podpisala pogodbo za gradnjo prve vetrnice, pri čemer je investitor v državni lasti. Dela na gradbišču so bila končana konec leta, skupna vrednost investicije pa znaša 2,5 milijona evrov. Na vrhu hriba je na betonski podlagi, visoki 100 metrov, že razpel krila, letos pa jih bo tudi začel vrteti in pošiljati energijo v omrežje.
Koga moti vrtenje lopatic?
Da je pri nas umestitev takšnih objektov v prostor trnova pot, se je pokazalo tudi v tem primeru. Januarja 2017 je bila v Loškem Potoku organizirana okrogla miza, na kateri je projekt prejel več kot dve tretjini podpore prisotnih.
Kljub temu so mu nasprotovali (uvoženi) okoljevarstveniki s široko paleto razlag. »Vikendaše« je motilo domnevno ropotanje vrtečih se lopatic, bolj »natančne« posameznike pa domnevna škodljivost infrazvokov.
Nekateri vidijo gradnjo vetrnic kot »grd« poseg v prostor, zlasti v Dragarski dolini, kjer bi na dveh lokacijah postavili še nekaj vetrnih agregatov.
Na predstavitvi projekta se je slišalo mnenja, da so strahovi in pomisleki glede vetrnic na tej lokaciji – ki sicer leži v območju Natura 2000 – pretirani in bolj plod domišljije kot dejanskih dejstev.
Modrovanje okoljevarstvenikov
Okoljevarstveniki opozarjajo – pri tem se jim pridružuje tudi lokalna civilna iniciativa s svojimi pomisleki –, da bi postavitev vetrnice na tem območju predstavljala pomembno oviro na preletnih poteh določenih živalskih vrst. Prav tako bi lahko povzročila pogin ptic, kot so sršenar, planinski orel, belorepec, sokol selivec, sova kozača in velika uharica, ter netopirjev, kot sta veliki navadni in širokouhi (mulasti) netopir.
Zveni znano? Podobni argumenti proti so bili uporabljeni pri projektu gradnje obvoznice skozi Škofljico v okviru obnove državne ceste ob 3. razvojni osi.
V Sloveniji trenutno obratujejo tri vetrnice: ena v Dolenji vasi v občini Divača in dve pri Razdrtem. Četrta pa se bo poskusno zavrtela v Malem Logu.
Naj se vrti!
(mgć)
