Ribnica je znana po bogati tradiciji pletarstva, ki se je skozi stoletja razvijala in bolj ali manj ohranjala. Je del lokalne identitete, kjer so pletarji uporabljali naravne materiale, predvsem vrbovo šibje in leskove vitre, za izdelavo različnih uporabnih in dekorativnih predmetov. Ta umetnost se je nekoč prenašala iz generacije v generacijo, danes pa je pletarjev malo. Njihove ročno izdelane proizvode ogrožajo večji, cenejši in hitrejši trgi. Janko Marinč z delavnicami pletarstva ohranja postopek živ. Pred kratkim je pridobil naziv priznani rokodelec, ki mu ga je podelila Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije.
Janka Marinča smo ujeli v prostorih Rokodelskega centra Ribnica, kjer je ravno zaključil uro pletarstva. »Letos je zanimanje za pletarsko šolo še posebej veliko, skupina je popolnoma polna,« nam pojasni Marinč. Med 13 udeleženci trije prihajajo iz ribniško-sodraškega konca, dve tečajnici pa se vozita celo iz Brkinov.
Rokodelski center Ribnica že leta igra ključno vlogo pri ohranjanju in promociji pletarstva. V centru izvajajo delavnice in tečaje, ki omogočajo mladim in starejšim, da se seznanijo z osnovami pletarstva ter se naučijo tehničnih veščin, potrebnih za izdelavo tradicionalnih pletarskih izdelkov.
»Nekateri se za pletarstvo odločijo, ko gredo v pokoj, ker želijo svoj prosti čas nadgraditi. Nekateri pač zagrabi želja, da bi radi delali s svojimi rokami, zaradi občutka, da nekaj narediš sam – to je fantastičen občutek.«
Tudi uradno priznani rokodelec
Marinč je z lesom povezan tako ljubiteljsko kot profesionalno. Je profesor na srednji šoli v Kočevju, kjer poučuje dijake lesarske smeri. V Rokodelskem centru Ribnica je zaključil triletno pletarsko šolo, v zadrugi za razvoj podeželja Pomelaj je pridobil status NPK pletar, Ministrstvo za kulturo pa ga je evidentiralo kot nosilca žive dediščine za pletarstvo. Pogosto s svojimi izdelki in predstavitvijo pletarstva obiskuje sejme po Sloveniji in tujini ter sodeluje kot demonstrator in mentor na pletarskih delavnicah. Nekateri njegovi izdelki imajo tudi certifikat art & craft. Prav zaradi naštetega ga je Obrtna zbornica Slovenije, na podlagi novega zakona o ohranjanju in razvoju rokodelstva, oplemenitila z nazivom priznani rokodelec.
»Trenutno mi naziv ne pomeni še nič, naj bi pa s tem certifikatom izkazoval svoje znanje. Lahko bom kandidiral za razna finančna sredstva in sodeloval pri projektih,« pojasni rokodelec, ki upa, da se bo vsaj nekaj dejavnosti rokodelstva ohranilo. Poda primer ribniškega sejma: ko je na prireditvi prvič sodeloval kot rokodelec, je bilo rokodelcev veliko, potem pa čedalje manj.
Prav zaradi tega ugašanja obrti tečajnike poučuje še z večjim žarom in zanosom. Marinč se zaveda pomena prenosa znanja na mlajše generacije in aktivno spodbuja udeležence, da razvijajo svojo ustvarjalnost in praktične veščine. Njegova šola je znana po svojem pristopu, ki združuje tradicionalne tehnike s sodobnimi oblikovalskimi trendi, kar omogoča udeležencem, da ustvarijo unikatne in funkcionalne izdelke, ki so prilagojeni sodobnim potrebam.
»Prvi letnik pletarske šole je razdeljen na dva dela: pletenje z vrbo in lesko. Opazil sem, da gre nekaterim udeleženkam res dobro in da so na začetku naredile že okoli pet ali šest viter,« strne vtise po končani uri na ponedeljkov večer, ko še kako potrebujemo sprostitev.
»Ko enkrat začneš delati vitro, ne razmišljaš o ničemer drugem, kot to, kako boš vitro naredil. Padeš notri in svet okoli tebe ne obstaja,« oriše pletarstvo in da misliti, kako v sodobnem času potrebujemo pobeg v preteklost in tradicijo.
S pomočjo Marinča in njegovih delavnic pletarstvo živi in se ohranja v poplavi instant izdelkov, ki hitro izgubijo svojo vrednost, medtem ko je tradicija le tradicija.