Najpomembnejša skupina za ohranitev števila prebivalcev so mladi, mlade družine, torej delovno aktivna populacija. »Seveda je naloga lokalne skupnosti hkrati tudi skrb za svoje starejše občane,« je na svoji mizi Ivan Benčina, ki obmejno občino Loški Potok vodi v drugemu mandatu, razgrnil načrt Medgeneracijskega centra in stanovanj Hrib 103. Zanj je razumevanje pokazala tudi država, ko je v proračunu (z amandmajem poslanca Jožeta Tanka) v lanskemu letu zagotovila 500.000 evrov namenskih sredstev.
Covid razmere so dinamiko naložbe sicer nekoliko upočasnile, a je občina maja lani le pridobila gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo stavbe nad trgovino Kmetijske zadruge Velike Lašče.
»V njem bo večgeneracijski center, prostori Društva upokojencev, štiri stanovanja za mlade družine, v spodnji etaži pa tri varovana stanovanja. Dveletni projekt je »težak« 1.151.000 evrov kar pomeni, da bo preostanek denarja, torej 651.000 evrov zagotovila Občina Loški Potok. Dela, ki so se začela pred kratkim, se bodo končala ob koncu tega leta.«
Glede na to, da se objekt nahaja med grosupeljsko enoto Doma starejših občanov in Zdravstveno postajo, je to pravšnja lokacija za varovana stanovanja. Bo poskrbljeno tudi za mlade?
»Seveda. Imamo namreč nekaj starejših, sicer dokaj samostojnih oseb, ki živijo v individualnih hišah, oddaljenih od trgovine, zdravnika. Pozimi so praviloma težave s kurjavo, še posebej, če na vrata potrkajo bolezni. Zato ne čudi, da sta prošnji za eno varovano stanovanje priromali že v fazi načrtovanja objekta. Neugodna demografska gibanja so del stvarnosti naše občine, ublažiti pa jo nameravamo z ustvarjanjem pogojev za zaposlitev mladih in mladih družin ter hkrati tudi z zagotovitvijo stanovanj zanje. To je del zelo pomembne dolgoročne strategije za oživitev kraja oziroma razvoja lokalne skupnosti. Koraki na tej poti so kratki, a lahko bi rekel odločni«.
V pisarni ste še posebej ponosni na fotografijo svetovno znanega Michaela Ronalda Sege, prvega kozmonavta slovenskega rodu, čigar starši so iz Loškega Potoka, ob njegovemu obisku leta 2018. Naneslo je, da sta skupaj zrla proti dragarski dolini, kjer naj bi zaživel Projekt izkoriščanja vetrnega potenciala v občini, za katerega ste dali izdelati študijo?
»Po petih letih prizadevanj smo končno dobili gradbeno dovoljenje za vetrnico do 1 MW v Malem Logu, in sicer ob daljnovodu, blizu meje z občino Sodražica, ki je od prvih hiš oddaljena več kot 1,2 kilometra zračne linije. A pridobljeno gradbeno dovoljenje sicer ne pomeni, da se bomo izgradnje lotili takoj. Najprej bo potrebno eno leto natančno meriti veter, da lahko določimo točen tip vetrnice in na podlagi tega tudi predvideno letno proizvodnjo elektrike.
Drug pomemben dejavnik je cena elektrike iz obnovljivih virov, ki jo določa država preko Agencije za energijo. Po razpisu iz decembra 2020 je najvišja cena za 1 MWh vetrne elektrike znašala 77 evrov, za primerjavo je bila na Hrvaškem cena za to elektriko, za večje vetrnice in ob boljših vetrovnih pogojih, 105 evrov za 1 MWh. Torej, ob sedanji (naši) ceni izgradnja ni smiselna. Na ravni EU smo se zavezali, koliko elektrike bomo proizvedli iz obnovljivih virov, a vse kaže, da se te zaveze ne držimo, od cilja pa smo še daleč.«
Umestitev teh objektov v prostor je pri nas verjetno prava znanost?
»Najpogosteje so proti temu (uvoženi) okoljevarstveniki s široko paleto razlag, »vikendaše« bi motilo domnevno ropotanje vrtljivih lopatic, bolj »natančne« posameznike pa škodljivost infrazvokov. So pa tudi taki, ki gradnjo vetrnic vidijo kot »grdi« poseg v prostor.
Domnevni strahovi in pomisleki tudi za vetrnice v Dragarski dolini, ki je sicer v območju Natura 2000 so napihnjeni, nekakšen plod domišljije, bi rekel. Sicer je v pripravi OPN, v sklopu katerega se bodo pridobivala tudi dovoljenja za postavitev vetrnega polja na omenjeni lokaciji«.
Glavni investitor za prvo vetrnico naj bi bila Lesna zadruga Loški Potok, manjši delež pa bi prispevala občina?
»Tako je. Del elektrike, proizvedene iz vetra bi namenili za potrebe črpališč za vodo in pa javno razsvetljavo, tako da bi imeli neposredno korist z manjšimi izračuni na položnicah praktično vsi občani.«
Pogled se skozi okno iz županove pisarne na drugo stran obnovljenega središča občine, naselja Hrib, ustavi nad nadstreškom bližnjega parkirišča…
»Tam se gradi sončna elektrarna moči 33 kW, in sicer v sklopu LAS projekta “Vozimo na sonce”. Letno bo proizvedeno dovolj elektrike za delovanje Sistema za daljinsko ogrevanje na lesno bio maso (DOLB-a). Del elektrike bo namenjen polnjenju električnega vozila, ki je že nabavljen v sklopu tega projekta za izvajanje storitve “Prostofer”.
Tako smo vso energijo za ogrevanje središča občine, kjer so večje stavbe, tudi šola, vrtec, Zdravstvena postaja, zagotovili iz obnovljivih virov: toploto iz sekancev, elektriko pa od sonca.«
(mgć)