»In je počilo. Prva misel je bila, priletela je raketa. Čisto zares sem mislil, vojna je tukaj.«
Na vprašanje, kako je, je odgovoril, da si vsako jutro nadane »avatar«, da nekako zdrži do večera. A direktor Melamina Srečko Štefanič uvodoma poudari, da je največja škoda, ki se je zgodila ob nesreči smrt sedmih ljudi. Tovarna si bo sčasoma opomogla, bolečina ob izgubi bo ostala večno. Z direktorjem največjega kočevskega zaposlovalca smo se pogovarjali, kako naprej. Kako povrniti zaupanje lokalnega okolja v tovarno, za katero so mnogi trdili, da je »tempirana bomba«. Kaj sploh dela Melamin in kakšne posledice bomo čutili sedaj, ko se je bistvo proizvodnje ustavilo? Beseda je tekla tudi o tem, kako bo podjetje sistemsko preprečilo, da se takšna tragedija ne bi nikoli več ponovila.
Ste si kdaj v vseh letih na Melaminu mislili, da je takšna nesreča sploh mogoča?
Preden začnem z intervjujem bi ob tej tragični nesreči, ki nas je vse v Melaminu globoko prizadela, svojcem preminulih družinskih članov izrazil iskreno sožalje.
Nikoli v življenju si ne bi mislil, da se bo zgodilo kaj takega. Melamin je bil od nekdaj usmerjen v zaščitne ukrepe, v varnost. Udeleževali smo se ustreznih usposabljanj, strokovnih seminarjev, treningov. Preko Združenja kemijske industrije smo sodelovali pri izboljševanju varnostne politike in varnostnih mehanizmov. Naši inženirji in tehnologi so bili aktivni udeleženci Šole procesne varnosti, ki je bila organizirana pri združenju. Pred kratkim smo dobili tudi sveže SEVESO okoljevarstveno dovoljenje in opravili tudi certifikacijsko presojo ISO 9001 in 14000.
Res si nisem mislil, da se nam kaj takšnega ob vsem naštetem lahko pripeti. Manjši opozorilni dogodki se v industrijskih proizvodnjah sicer občasno dogajajo in na nek način pripomorejo tudi k izboljševanju sistema zagotavljanja varnosti. Za večje možne primere pa imamo v Melaminu izdelane scenarije, na osnovi katerih smo tudi izvajali simulacijske vaje skupaj z gasilci in občinskim štabom CZ. In te skupne vaje so tudi preprečile kakšno večjo škodo v okolici ob tej tragični nesreči. Gasilci so bili dejansko v petih minutah na mestu dogodka. Vsa pohvala za odlično vodenju gasilcev gre tukaj vodji intervencije g. Leonu Behinu, poveljniku g. Antunu Gašparcu za koordinacijo CZ in za hitro reakcijo ter požrtvovalnost reševalcem iz ZD Kočevje, ZD Ribnice ter vojski. Vsi prostovoljni zunanji in naši interni gasilci so točno vedeli kako reagirati. V dveh urah obvladati tak požar je odličen dosežek. Poglejte zadnji primer v Bosni, to gašenje je trajalo bistveno dlje.
Kaj ste doživljali ob poku?
V tistem trenutku sem bil v pisarni v upravni zgradbi, ravno sem se pripravljal za video konferenco z našimi partnerji. In je počilo. Prva misel je bila, priletela je raketa. Čisto zares sem mislil, vojna je tukaj. Stekel sem proti proizvodnemu obratu in spotoma že videl razbita stekla in zunaj velik požar …resnično surrealističen prizor…Ko sem prispel na lice mesta so ravno enega od ponesrečencev, ki ga nisem prepoznal, prinesli ven. Ponesrečenca drugače seveda poznam. Položili so ga v travo in sem bil ob njemu in ga bodril, dokler niso prišli reševalci. Potem sem stopil v stik s člani štaba civilne zaščite Melamina, stopil sem tudi do predstavnika policije, ki je bil že prisoten v bližini dogodka.
Opozoril sem, da je potrebno zavarovati območje, tudi pred radovedneži, ki so se začeli zbirati okoli. Potem smo člani štaba CZ in kolegija odšli v mojo pisarno, da bi lažje koordinirali akcijo. Ker ni bilo elektrike, sem klical v občinski štab civilne zaščite in stopil v stik s poveljnikom g. Gašparcem. Zmenili smo se, da se premaknemo k njim v občinsko stavbo. Nato smo sodelovali pri koordinaciji akcije z gasilci, občinskim štabom CZ, vojsko, reševalnimi službami in županom. Skupaj smo sodelovali tudi pri izjavah na radiu UNIVOX in tiskovnih konferencah za različne medije.
Nekateri so vaš nastop v medijih označili kot premalo čustven, spet drugi so opazili vidno pretresenost…
V takih situacijah je zelo težko reagirati s hladno glavo in je človeško, da te premagajo čustva. Tekom dogodkov tistega dne je do župana in mene prišel tudi oče tragično preminulega delavca iz Melamina. To je bil res pretresljiv, čustven dogodek in smo vsi imeli solze v očeh. Takoj za tem sem bil skupaj z županom, poveljnikom CZ in vodjem intervencije že pozvan na eno izmed poročanj medijem. Čudim se vsem nam, kako smo se dobro držali, očitno smo Kočevci trpežen narod. Stopimo skupaj, ko je najhuje in takrat ni popuščanja. Sam sebi tudi ne bi odpustil, če bi se takrat zlomil, – saj nosim odgovornost za več kot 200 ljudi- jih nisem smel pustiti na cedilu, pa karkoli se že zgodi.
Kaj kažejo zadnje raziskave?
Preiskave so še v teku. Kriminalisti so zaslišali najprej mene in nato celo ekipo zaposlenih v Melaminu. Največjo pomoč je tukaj preiskovalcem nudil doktor Mihelič, ki jih je tudi vodil po terenu. Ti še skozi zbirajo podatke, pošiljajo vprašalnike in ker sama preiskava še poteka, se o njej ne morem še izjasniti.
Generalno sicer vemo, kako je prišlo do tragičnega dogodka. Zgodilo se je pri prečrpavanju ene surovine iz ISO bulk kontejnerja naloženega na kamionu v drugo, ki je bila v skladiščni pokončni cisterni. Ti dve snovi nista med seboj kompatibilni in ne bi smeli priti v stik. Vemo, da je vsa spremna dokumentacija bila ustrezna in tudi vnaprej pravočasno poslana. Tehnika po prvi oceni tudi ni odpovedala. Verjetno je prišlo v nekem trenutku do napačne presoje, kar kaže na veliko verjetnost človeškega faktorja. Kje in kako, bo pokazala preiskava.
Gre preiskava v smeri odkrivanja krivca ali odkrivanja napak, ki se ne bodo smele nikoli več ponoviti?
Kolikor mi je poznano do sedaj, gre v prvi fazi preiskava predvsem v smeri iskanja vzrokov za nastalo nesrečo, o postopku iskanja potencialnih krivcev pa še nisem bil obveščen.
V skladu z določili našega postopka Sistem obvladovanja varnosti pa smo tudi sami ustanovili strokovno komisijo za preiskavo nesreče. Odločbo o imenovanju sem podpisal 20.5.2022, v najkrajšem možnem času po nesreči. Ta komisija ima tri člane iz Instituta Jožef Stefan in dva člana iz SIQ inštituta. Lotili so se strokovne preiskave vzroka nastanka nesreče, ki ji bodo sledili predlogi ukrepov, ki naj bi preprečili ponovitev podobnih izrednih dogodkov v bodočnosti. Prvi sestanek je že bil organiziran, tako da je delo že steklo.
Prav tako je obravnaval zadevo občinski svet na izredni seji. Vodja intervencije gasilcev, poveljnik štaba CZ, zastopnik policije in predstavniki iz strani Melamina smo predstavili potek nesreče in samo reševanje. Vseh 24 prisotnih občinskih svetnikov je glasovalo za to, da se podpre sanacija podjetja.
Torej, da Melamin ostane na tem mestu?
Drugače skoraj niti ne more biti, če hočemo ohraniti teh skozi desetletja težko pridobljenih 220 delovnih mest v Kočevju. Obstajajo sicer določene iniciative, da se del Melaminove proizvodnje, ki je bolj nevaren, prestavi na kakšno drugo lokacijo. Mi na Melaminu to rešitev načeloma sprejemamo in jo vidimo kot eno od možnosti. Treba pa je zagotoviti zemljišča, dovoljenja. Tukaj je občina ponudila vso podporo. Seveda bo v tej točki potrebno sodelovati predvsem z Ministrstvom za okolje in prostor in agencijo ARSO. Da bi pa čisto prenehali delovati na obstoječi lokaciji, bi pomenilo propad podjetja. Ta del proizvodnje, kjer se uporablja surovina udeležena v nesreči, pa predstavlja več kot 30 odstotkov proizvedenih količin, kar pomeni, da bi ob ukinitvi le te bil tudi ogrožen precejšen del delovnih mest.
Ko bomo na novo vzpostavljali proizvodnjo, bomo seveda vsa dognanja strokovne komisije upoštevali, da do česa takega nikoli več ne pride. Da pa bi bil človeški faktor stoodstotno izključen, je mogoče šele pri popolni avtomatizaciji procesov v proizvodnji in logistiki. To delno omogočajo šele najnovejše tehnologije, postopki preko QR kod, spektroskopska identifikacija na daljavo, umetni inteligenčni sistemi. To do včeraj recimo še ni bilo mogoče, z uvedbo novih sistemov digitalizacije pa. Tudi z našim projektom digitalizacije smo se skupaj s partnerji pred kratkim prijavili na javni razpis in računamo tudi na ta sredstva, ki bi pomagala v tem oziru izboljšati naše sisteme.
Občinski svet je tudi imenoval mešano komisijo, ki naj bi se informirala o vseh postopkih sanacije v Melaminu in o teh poročala občinskemu svetu. Sestajali naj bi se tedensko. Komisija je sicer sestavljena iz dveh članov, ki jih imenuje župan, iz dveh članov občinskega sveta, dveh članov Melamina in treh članov zainteresirane skupnosti, torej tudi nevladnih organizacij.
Podjetja takšnega tipa imajo rada določeno mero zasebnosti, kljub temu vas evropska direktiva veže k poročanju javnosti o aktivnosti podjetja, ste sporočali?
Melamin redno poroča na ARSO o vplivih na okolje preko zakonsko določenih poročil in sicer o vplivih na odpadne vode, o emisijah v zrak in ravnanju z odpadki. Poročamo tudi o količinah nevarnih kemikalij, ki jih vnašamo za svoje proizvodne potrebe v Slovenijo. Poleg tega preko poročila o odgovornem ravnanju (POR), ki je na prostovoljni bazi, javnost redno obveščamo o vseh svojih dejavnostih in vplivih na okolje. Pred kratkim smo prejeli tudi popolnoma osveženo SEVESO okoljevarstveno dovoljenje kot vir tveganja za večjo kemijsko nesrečo. Zadnji tovrstni inšpekcijski pregled je bil izveden novembra lani. Poleg tega smo imeli SIQ presojo sistema vodenja dva dni pred nesrečo, ki smo jo opravili brez neskladnosti z nekaj priporočili.
Delavci, ki delajo z nevarno snovjo epiklorhidrin, ki je bil prisotna v eksploziji, so opravili posebno usposabljanje pod vodstvom zunanje ekipe iz tujine, poleg tega so se udeležili predavanj o varstvu pri delu in varnem ravnanju s kemikalijami pod vodstvom skrbnika za kakovost, zdravje in varnost in vodstvom varnostnega inženirja ter opravili ustrezne preizkuse znanja. Ukrepi so bili večkrat poudarjeni, trenirani, zapisana so bila navodila. Ampak žal se je kljub temu nesreča zgodila, kriminalisti bodo o vzrokih povedali svoje.
Velikokrat se je javnost spraševala kaj sploh dela Melamin, pravijo, da so o podjetju vedeli premalo…
Starejše generacije se bodo spomnile, da je Melamin včasih izdeloval zelo znani ultrapas. Danes Melamin dela široko paleto proizvodov, ki so sestavni del vsakdanjih proizvodov, brez katerih si normalnega življenja ne moremo predstavljati. Podjetje je razdeljeno na tri programske enote, glavna je PE Kemijska industrija, kjer se proizvajajo predvsem umetne amino smole za različne industrije, dve manjši pa sta še PE Obutvene industrija, kjer se proizvajajo impregnirana platna za čevljarsko industrijo in PE Lesna industrija, kjer se proizvajajo filmi za oplemenitenje ivernih plošč za pohištvo.
V kemijskem delu se med drugim izdelujejo tudi smole za papirno industrijo. Te smole se nahajajo v kuhinjskih brisačkah, toaletnem papirju, dekor papirju za talne laminate itd.. V vseh teh papirjih smola preprečuje, da bi papir ob stiku z vodo razpadel. Potem proizvajamo klejiva za papir, ki skrbijo npr., da se črnilo na papirju ne razlije. Zelo pomembne so smole za gumarsko industrijo. V avtomobilskih gumah je prisotna žična struktura, ki daje gumi stabilnost. Vezivo med samo gumo in žico predstavljajo naše smole na bazi HMMM. Te tipe smol prodajamo praktično vsem večjim svetovnim proizvajalcem gum kot so npr. Pirelli, Michelline, Continental, Goodyear itd. Ker nas sedaj zaradi nesreče ni na trgu, teh količin HMMM smol drugi ne morejo popolnoma nadomestiti. Smo namreč drugi v Evropi po svojem deležu v gumarski branži. Jeseni bo verjetno prišlo zaradi tega do pomanjkanja zimskih gum.
Pomembni so tudi HMMM smole kot zamreževalci za barve in lake za embalažo v živilski industriji. Zunanje barve za pločevinke, embalaže, tube…tudi tu so prisotne naše smole. To je kar nekaj dejavnikov zaradi katerih smo pomembni v nabavnih verigah.
Tudi v času covida smo bili neobhodno potrebni za ohranjanje vseh dobavnih verig v živilski in papirni industriji in tudi kot nosilci načrtov zaščite in reševanja. Zato smo takrat tudi delali, kot ti. kritična infrastruktura.
Kako boste povrnili zaupanje delavcev, investitorjev?
S svetom delavcev smo organizirali sestanek takoj, ko je bilo to mogoče. Predstavil sem jim trdno zavezanost vodstva, da se bomo borili naprej. Delavci so to razumeli in izrazili pripravljenost stopiti skupaj in delati naprej. Polne plače so bile za tisti mesec izplačane že naslednji dan po nesreči. Sprejeli smo tudi sklep, da se plače šest mesecev ne znižujejo, delavci na čakanju pa imajo 80 odstotno nadomestilo, od ne znižane plače. Nekatere ekipe, ki so potrebne pri čiščenju in odstranjevanju raznih poškodovanih delov so že začele delati, nekatere proizvodne enote pa tako ali tako niso bile poškodovane. Obutvena industrija in lesna industrija lahko začneta delati v relativno kratkem času, prva takoj, ko začne z obratovanjem kotlovnica, druga pa, ko vzpostavimo parovod, ki je bil pri nesreči prekinjen. Izdelujejo se že nosilci za parovod in parne cevi, kar nima povezave s kemikalijami, ampak z dobavo toplotne energije, ki jo lesna industrija potrebuje za izdelavo filmov za oplemenitenje ivernih plošč v pohištveni industriji. Ta proizvodnja, bi lahko začela delati v roku dobrega meseca. Vse ostalo pa v roku šestih mesecev do enega leta in pol.
Najbolj trd oreh bo pa pridobivanje zaupanja lokalne skupnosti…
Zagotovo. K zaupanju lokalne skupnosti lahko zelo pripomore novoustanovljena občinska komisija, ki bo obveščala občinski svet in javnost o poteku sanacije. Znotraj komisije bodo lahko vključeni tudi tisti, ki imajo največ dvomov. Objavljen je bil tudi razpis s strani občinskega sveta, da se zainteresirane javnosti prijavijo na ta mesta v komisiji. Tako bodo imele direkten vpogled v sanacijo in je to najboljši način za povrnitev zaupanja.
Z lokalno skupnostjo se bo potrebno odprto pogovarjati. Želimo jim predočiti, da smo pripravljeni preseliti del proizvodnje tudi na novo lokacijo, vendar pod ustreznimi pogoji. Lokacija bi morala biti primerna iz vseh vidikov, saj s takšno dejavnostjo ne moreš iti kar nekam v navadno industrijsko cono. Kot sem že omenil, eno fazo nevarne proizvodnje je teoretično možno preseliti, vendar bo to zahtevalo svoj čas. Delali bomo z roko v roki z najnovejšimi dognanji znanosti in ugotovitvami strokovne komisije ter vpeljali kolikor je le mogoče varne sisteme. Zavedamo se, da bodo tukaj potrebna ogromna sredstva in upamo, da nam bodo tako banke kot ustrezna ministrstva z viri financiranja stala ob strani.
Čisto populistično vprašanje. Kaj potencialno nevarnega je v Melaminu in kakšni so izpusti?
Izpuste CO2 smo zmanjšali za skoraj 90 odstotkov z uvedbo kotlovnice na biomaso. Včasih smo uporabljali za ogrevanje in pripravo pare mazut, tega smo ukinili. Tudi emisije prahu in žveplovih oksidov smo s tem bistveno zmanjšali. Iz lokalnega okolja dobimo sekance, lesne ostanke, sečne ostanke. In to je bil največji prispevek k znižanju vplivov na toplogredne pline in tudi prispevek k temu, da zaslužek ostane pri lokalnih dobaviteljih. Na račun tega v tem okolju ostane od enega do dva milijona evrov, namesto, da gredo naftnim trgovcem in proizvajalcem iz arabskih dežel za fosilna goriva. Imamo tudi lastno čistilno napravo, kjer delujejo posebej adaptirane bakterije, ki predelajo odpadne vode iz proizvodnje preden gredo še na mestno čistilno napravo. Postavitev te je bil v preteklosti tudi velik prispevek k znižanju vplivov na okolje. Tudi vse odduhe iz proizvodnje so bile predlani speljane v kotlovnico. Vse emisije so na ta način dobro obvladane in redno v okviru predpisanih vrednosti, tako za vode kot za zrak.
Ob eksploziji kot smo ji bili priča, pa je seveda verjetnost za kakšne izpuste bistveno povečana, na srečo pa ti dve substanci, ki sta prišli v medsebojni kontakt reagirata do konca v trenutku. Končni proizvodi reakcije pa niso več tako nevarni. Večji problem je bil ogromen vpliv eksplozije znotraj same tovarne tako na njene zaposlene kot tudi zunanje storitvene delavce. PM10 delci v zraku pa so nastajali predvsem ob gorenju elektro inštalacij.
Ljudi zanima, kaj bi se zgodilo, če se ne bi reagiralo tako hitro in uspešno?
Na srečo je bila intervencija hitra in profesionalna, tako kot so bile izvajane predhodne vaje ob simulacijah nesreč. Zato je bil požar tudi omejen in pogašen že v 2 urah. Zaradi koristnih podatkov iz vaj so gasilci točno vedli, da morajo hladiti cisterno metanola, ki je bila v bližini. Ko ta zgori sicer nastane samo voda in CO2 in ni nevarnih emisij v okolje. Ob nepravilnem ukrepanju bi prišlo verjetno še do enega požara, kjer pa udarni val ne bi bil primerljiv s tem, kar se je zgodilo pri epiklorhidrinu. Tisto, ko govorijo, da če bi se vžgal metanol in da bi šlo pol Kočevja…ne drži, saj bi proizvodne stavbe prav tako amortizirale udarec, toplotni val pa bi se gibal podobno kot v prvem primeru.
Tako je, nihče ne bi rad imel v bližini kemije, po drugi strani pa brez nje ne moremo živeti. Vse naše življenje je nekako povezano s kemijo. Res je, da ko tovarno postavljaš na novo, je vse drugače, jo pač postaviš 10 kilometrov izven mesta. Horakova tekstilna tovarna pa je stala na tem mestu že leta 1928 in na temeljih te tovarne je bil leta 1954 postavljen tudi Melamin.
Takrat je bilo mesto bolj oddaljeno, danes ko je zraslo, pa je ob Melaminu. Da bi nekako ustvarili varovalni pas napram naseljem, smo tudi kupovali zemljišča okoli Melamina. Ravno pri zemljišču Avto Kočevja so bile prisotne želje, da se postavijo tja stanovanjska naselja. Pravočasno smo tudi ta zemljišča odkupili skupaj s Komunalo in dvema drugima kočevskima podjetjema. Glavnina posledic nesreče je tako ostala znotraj tega območja.
Si takšna industrija sploh lahko dovoli možnost človeške napake, zakaj boste uvedli spremembe šele kot posledico tragičnega dogodka?
Vsaka moderna industrija si v svojih načrtih obvladovanja varnosti prizadeva zmanjšati verjetnost človeške napake in prav posebej naša panoga se trudi ta faktor zmanjšati na minimum. Dokler pa bomo v tovarnah delali tudi ljudje, se tem napakam 100% žal ne moremo izogniti. Pri epiklorhidrinu se je o posebnih varnostnih ukrepih razmišljalo že pred uvedbo dobav v ISO bulk kontejnerjih, tudi skupaj z dobavitelji in distributerji, ki delajo s to surovino. V Evropi je okoli 8 takih podjetij, ki uporabljajo to snov in imajo podoben način prečrpavanja iz takih kontejnerjev preko zaprtega sistema, celo brez jemanja vzorcev. Mi smo te ukrepe tudi prevzeli, dodali pa smo še adapter za naš priključek na skladiščno cisterno. Ukrepe smo stalno izboljševali, saj smo iz dobav v sodih prešli v zaprte sisteme dobav. Zato ne moremo govoriti, da ukrepov nismo izvajali in da bodo ukrepi uvedeni šele po nesreči. Vsekakor, pa morajo biti po taki nesreči uvedeni najmodernejši, pa čeprav zelo dragi postopki, povezani z najnovejšimi digitalnimi tehnologijami.
Pri prečrpavanju nevarnih snovi, mora biti izpostavljenost ljudi minimalizirana. Kako je bilo v primeru pogodbenih delavcev, so bili v nesrečnem trenutku preblizu?
Drži, pri prečrpavanju delavci ne smejo biti izpostavljeni tem snovem. Zato smo tudi uvedli zaprt sistem dobave te surovine, kjer tudi ni ročnega jemanja vzorcev ampak preko zaprtega sistema med pretakanjem. Vzorec pa je namenjen predvsem kasnejši potrditvi kvalitete.
Pogodbeni delavci pa so bili v bližini dogodka slučajno, ker so imeli tam postavljen delovni kontejner, ki tam stoji že dolgo vrsto let. V njem imajo servisne dele, elektro material in orodje, kar so prišli zjutraj iskat, da bi odšli kasneje na delovišče. Je pa ta kontejner bil postavljen izven tako imenovane nevarne x-cone. Več bo pokazala preiskava.
Kakšni so bili odzivi zaposlenih? Vas je kdo pozval k odstopu?
Vse svoje sodelavce in zaposlene s katerimi sem imel sestanke moram pohvaliti, da so reagirali pozitivno, tako Kočevci, Ribničani, Kostelci, Belokranjci… saj smo vsi Melaminovci in v veliki večini zelo pripadni podjetju ter nam ni vseeno za njegovo prihodnost. Večina je pripravljena pomagati, da se čimprej reši in sanira zadeve in vzpostavi normalno poslovanje.
Krogec: »K odstopu so me pozivali nekateri na družbenih omrežjih.«
K odstopu so me pozivali nekateri na družbenih omrežjih. Kar se tiče samega odstopa…Vsi tisti, ki so nas obiskali, od ministra za obrambo Mateja Tonina, ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška, do nove predsednice parlamenta Urške Klakočar Zupančič, vsi so me bodrili, da ne obupam. Stopite skupaj in vodite svoje ljudi naprej, so dejali, saj ste se skozi vsa leta samostojne Slovenije že izkazali z uspešnostjo podjetja. Kdo drugi pa bi v tem momentu sploh lahko podjetje peljal naprej? Nekdo, ki ne pozna principa delovanja, vrednote in strateške usmeritve podjetja lahko napačno reagira. Imam podporo prejšnje in nove vlade. Tudi za novega gospodarskega ministra Matjaža Hana mi je bilo sporočeno preko kočevskega poslanca Predraga Bakoviča, da nam daje podporo. Odstopiti bi bilo sedaj bojazljivo in strahopetno. Pri meni tudi velja pravilo, da kapitan zapusti ladjo v težavah zadnji.
Kolikor stvari je šlo v tistem trenutku narobe, je nato šlo naprej dobro…
Sreča v nesreči je, da ni bilo bistvenega vpliva na okolje izven Melamina. Meritve reke Rinže so pokazale, da so vrednosti bistveno pod maksimalnimi dovoljenimi. V zraku so bili večinoma prisotni samo PM10 delci zaradi gorenja elektroinštalacij, izhodiščnih kemikalij skoraj ni bilo, ker so praktično popolnoma zreagirale. Meritve tal so še v teku in jih izvaja Inštitut TALUM. Na njihovi osnovi bomo tudi ocenili končen vpliv na okolje. V sodelovanju z ministrstvi se skušamo prijaviti tudi za odobritev pomoči evropske skupnosti ob primeru velikih industrijskih nesreč. Vendar obstaja pogoj, da mora biti za pridobitev takšne pomoči dokazano povzročena velika škoda okolju. Tega pa v našem primeru za sedaj ni, razen če bili kakšni vplivi zaznani v tleh, ampak na te analize moramo še počakati.
Predpostavke NIJZ, da so viri pitne vode nizvodno proti Kolpski dolini zaradi nesreče potencialno onesnaženi, so se tudi že izkazale za neutemeljene, saj so zadnje analize pokazale da epiklorhidrin in formaldehid sploh nista bila zaznana v omenjenih zajetjih pitne vode. Zelo me preseneča, da je NIJZ brez znanih analiznih podatkov uvedel tako nesorazmerne ukrepe prepovedi uporabe pitne vode pri 1100 uporabnikih v Kolpski dolini, a oni menda že vedo kaj delajo. Upam, da se v kratkem ukrepi sprostijo.
Glede na vse rečeno bomo verjetno izkoristili druge pomoči, ki so bile tudi ponujene. Ena takšnih je 1,8 milijona EUR odobrenih za modernizacijo podjetja. Ta sredstva bi se sedaj lahko preusmerila v njegovo sanacijo. Odobritev je MGRT že obljubilo. Tudi različne banke so nam ponudile pomoč in pripravljenost financiranja obnove podjetja.
Na koncu moram omeniti tudi, da smo ponudili tudi predplačila pomoči svojcem preminulih, vendar še čakamo točne podatke o upravičencih. Drugače pa že tečejo postopki preko zavarovalnice.
ml.