fbpx
E-UTRIP
Foto: Vrtec Kočevje.
Aktualno Novice Starševstvo

Imate pravico do postopnega uvajanja otroka v vrtec

Dejana Dejanovič je univerzitetna diplomirana inženirka kemijskega inženirstva, v službi pa v nenehnem stiku z uradno medicino in že več kot 10 let pokriva tudi področje psihiatrije. Že več let sodeluje v skupini Sočutno in avtentično starševstvo ter osebna rast in je pobudnica za izvedbo cikla izobraževanj za Sočutno varstvo otrok. Ukvarja se z raziskovanjem razvoja možganov, o tej temi predava staršem in strokovnim delavcem v vrtcih, zato smo jo izbrali za sogovornico pri trenutno aktualni temi – uvajanje v vrtec. S septembrom bodo namreč mnogi malčki začeli z novim poglavjem, ki pa ni vedno najbolj enostavno.

Kaj je najpomembnejše, kar morajo starši vedeti pred začetkom uvajanja v vrtec?

»Mislim, da je najpomembnejše, da se ustrezno izobrazimo in se ne ravnamo po znani floskuli: »Če so drugi otroci to preživeli, bo tudi moj.« Uvajanje v vrtec je za večino staršev in otrok zelo stresno obdobje. Starše skrbi, ali bo za otroka ustrezno poskrbljeno, ali bo vzgojiteljica srčna in topla. Globoko v srcu čutimo, da naši otroci pri enajstih mesecih še niso pripravljeni za vstop v vrtec. Zaradi zaposlitev, ki nam omogočajo preživetje, pa v veliki večini nimamo druge možnosti. Lahko pa otroku vstop v vrtec zelo olajšamo, če si za uvajanje vzamemo čas.

Pomembno je vedeti, da tako majhni otroci ne razumejo povezave grem-pridem. Otroci, stari enajst mesecev, delujejo povsem iz plazilskih možganov, ki so zadolženi za preživetvene reakcije. S prefrontalnim korteksom, ki je zadolžen za premišljene in racionalne odločitve, se začne mrežiti šele okoli otrokovega 18. meseca starosti, ko se otrok začne bolj zavedati okolice in začne doživljati celo paleto novih čustev. Zato je izjemno pomembno, da se uvajanja lotimo počasi. Da smo z otrokom vsaj en teden v igralnici, da iz varnega naročja spozna igralnico, vzgojiteljice, prijateljčke.«

Kako naj se pripravimo na uvajanje?

FOTO: Dejana Dejanovič.

»Pripravimo se lahko tako, da otroku beremo pravljice na temo vrtca, lahko se sprehajamo mimo vrtca in igral ter jim razlagamo, da je to vrtec, da bodo v vrtcu, ko bomo mi v službi. Predvsem pa ta čas namenite sebi, da predihate stisko, ki jo čutite zaradi uvajanja v vrtec. Tako majhen otrok je v celoti v mamini energiji in zrcali njena čustva. Če je mami strah, bo strah čutil tudi otrok. Zato je nujno, da se psihično pripravite na uvajanje.«

Kakšno je vaše splošno priporočilo za uvajanje – kako se ga lotiti in koliko časa naj traja?

»Čas uvajanja je odvisen od tega, kako se otrok odziva na uvajanje. Nujno je poudariti, da uvajanje ne pomeni, da otroka že prvi ali drugi dan pustimo samega v igralnici za približno pol ure in potem ta čas, ko je otrok v igralnici sam, podaljšujemo skozi teden. To ni postopno uvajanje. Postopno uvajanje pomeni, da ste z otrokom vsaj pet dni v igralnici. Sedite v kotu in pustite otroku, da raziskuje igralnico, spozna prijateljčke, naveže stik z vzgojiteljicama. Drugi teden uvajanja poteka tako, da ste z otrokom večji del časa v igralnici in zapustite igralnico najprej za približno deset minut, skozi teden pa ta čas postopoma podaljšujete. Otrok bo ob vašem odhodu vseeno zajokal, je pa za otroka zelo pomembno, ali ga potolaži oseba, ki jo je že videl in z njo navezal stik, ali je to zanj popolni tujec. Marsikdo pravi, da nima 14 dni dopusta za uvajanje v vrtec. Zato predlagam, da v uvajanje vključite partnerja, babice, dedke, vse, ki lahko pomagajo.

Za otroka je vstop v vrtec izjemno pomembna prelomnica. To je prvi stik z zunanjim svetom brez staršev ali širše družine. Zato je izjemno pomembno, da je ta prehod mehak, saj lahko drugače pusti travmo za celo življenje, ki se v odrasli dobi manifestira na različne načine, npr.: da ne upamo sami oditi v nove kraje, zamenjati službe, vse novo in neznano nam lahko povzroča strah. In to je ravno ta strah, ki nam je ostal v telesu zaradi prehitrega uvajanja v vrtec. Če otroka že prvi ali drugi dan pustite samega v vrtcu, z njemu popolnimi tujci, na tujem kraju, otrok doživlja, da ste ga zapustili, ker ne razume, da pridete nazaj. Zato postopno in počasno uvajanje nikakor ni zavijanje v vato. Gre za to, da se vi prilagodite zmožnostim dojemanja vašega otroka.«

Kaj pa, če se vzgojiteljice ne strinjajo z našim pristopom?

»Žal je takšnih situacij ogromno, zato je pomembno, da se opremite z znanjem. Kot sem omenila prej, otrok ne razume, da pridete nazaj. Zato občuti izjemen strah, ki lahko meji že na paniko. Zato nadledvične žleze izločijo ogromno količino kortizola (hormona, ki se izloča, ko nas je strah), ta pa oslabi imunski sistem in otrok zboli. Skoraj vsak, ki je že uvajal otroka v vrtec, lahko pove, da so otroci v prvem letu vrtca več bolni kot v vrtcu. Večinoma je to zato, ker otroci niso pravilno uvedeni v vrtec in se jim pri ponovnem vstopu po bolniški zopet izloči ogromno kortizola. Lahko preberete literaturo na temo Teorija navezanosti in o razvoju možganov in psihološkem razvoju otroka. Vse to lahko uporabite, ko boste argumentirali svoje stališče. Konec koncev je tudi zakon na vaši strani in vzgojiteljica nima nobenega pravnega vzvoda, da vas odstrani iz igralnice. Tudi vzgojiteljicam je težko in imajo svoje strahove. Zato lahko mirno poveste, da ste v igralnici zaradi otroka in ne zato, da bi nadzirali njihovo delo.«

Vrtec nam torej ne more odvzeti pravice do uvajanja?

»Na srečo staršev in otrok nam je ne more. Ne obstaja noben zakon, ki bi staršem prepovedal biti ob svojem otroku. Tretji člen zakona o vrtcih pravi, da vrtci delujejo po načelu enakih možnosti za otroke in starše, upoštevaje različnosti med otroki ter pravice do izbire in drugačnosti. Otrok, ki med uvajanjem neutolažljivo joka in kaže odklonilen odnos, je drugačen od pričakovanega. To pomeni, da ga je potrebno obravnavati drugače. Potrebno mu je omogočiti počasnejše uvajanje. Tudi Kurikulum za vrtce, ki je nacionalni strokovni dokument in strokovna podlaga za delo v vrtcih, priporoča postopno uvajanje oziroma nalaga vrtcem odprto sodelovanje s starši, pri čemer imajo starši pravico, da se zadržijo v igralnici daljši ali krajši čas ter da se vključujejo v različne aktivnosti v dogovoru z vzgojiteljico. To pomeni, da je lahko starš ob otroku v igralnici krajši ali daljši čas.«

Obdobje uvajanja je lahko naporno za celotno družino. Kakšne spremembe v družinski dinamiki lahko pričakujemo?

»Odzivi otrok so zelo različni. Nekateri odklanjajo hrano, imajo drisko, so razdražljivi in jokavi, predvsem pa ne prenesejo, da jim izginemo iz vidnega polja in se nas držijo kot klop. Ponoči slabše spijo, lahko jokajo v spanju. To so res izjemni odzivi, ki nikakor niso normalni, kot nam razložijo na prvem sestanku v vrtcu. To je znak izjemne stiske, ki bi jo morali odrasli jemati veliko bolj resno.«

Kakšne pa so lahko posledice za otroka, če je uvajanje prehitro?

»Če otroka uvajamo prehitro, mu lahko ostanejo travme za vse življenje. Te so zamrznjene v našem telesu in implicitnemu spominu (radi mu rečemo nezavedno), ki nas vodi skozi življenje. Zato lahko v odrasli dobi doživljamo različne stiske in strahove. Lahko imamo tudi slabe partnerske odnose, ker se bojimo, da bi nas partner zapustil. Seveda je odvisno tudi od tega, kako smo navezani na naše starše. Ali bo otroku travma ostala ali ne je odvisno od več dejavnikov – ali so starši otroku pomagali predelati čustva, ki jih je občutil v vrtcu, so starši nagovorili ta strah, je otrok doma v varnem naročju ta strah izjokal, ali se starši že od rojstva naprej zdravo odzivajo na jok otroka, ali otroka utišajo.

Vseh travm otroku ne bomo nikoli preprečili, niti ni to naloga nas staršev. Lahko pa otroku s postopnim uvajanjem pokažemo, da je svet okoli nas varen in lep. Odrasli velikokrat rečejo, ne bom ga ujčkal, mora se navaditi, saj bo moral tudi v šolo in službo, ne bom ga držal za roko celo življenje. Pa vendar pozabljajo na razvoj možganov. Šest let star otrok razume povezavo grem-pridem, otrok do približno tretjega leta pa tega ne razume. Sicer ponavlja, razume pa ne. Zato je izjemno pomembno, da se odrasli prilagodimo malčkom in jim pomagamo skozi tako težko in stresno obdobje.«

MZL

FOTO: DEJANA DEJANOVIC

Sorodni članki

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Soglašam Več o piškotkih

Piškotki