V petek, 13. 5. 2022, smo se dijaki Gimnazije in srednje šole Kočevje udeležili Državnega tekmovanja v preverjanju znanja prve pomoči v Kopru. Čeprav je bil petek 13, ki velja za “nesrečnega” se je za nas končal najlepše možno. No, pa se najprej vrnimo na sam začetek naše zgodbe.
Zaradi znanih epidemioloških razmer smo s pripravami lahko začeli šele z letošnjim šolskim letom. Zbrala se nas je ekipa željna novega znanja in novih izzivov. Srečevali smo se vsak teden, kjer smo utrjevali in pridobivali novo znanje. V decembru pa nam je Rdeči križ Kočevje ponudil možnost, da se udeležimo tečaja za bolničarje prve pomoči. Od tega tečaja smo po zaslugi našega inštruktorja Zlatka Kvržića odnesli mnogo novega znanja, ki nam je služilo v pripravah na tekmovanje.
Maj se je vse bolj bližal s tem pa smo imeli tudi kakšno vajo več. Profesorici Karin in Marjeta sta nam pripravili scenarije in vse potrebno gradivo, da smo se le najbolje pripravili.
2 dni pred tekmovanjem pa smo imeli tudi možnost, da smo kot poškodovanci sodelovali na Regijskem preverjanju v znanju prve pomoči kot poškodovanci. Regijsko tekmovanje za osnovnošolce se je odvijalo na OŠ Zbora odposlancev, pod organizacijo Rdečega križa Kočevje. Ta izkušnja nam je dala še boljši pogled, kako se poškodovanec počuti, kako mu je najbolj udobno, kaj smo sami pogrešali in kaj tudi posamezni ocenjevalci ocenjujejo.
In tako je prišel “dan D”
Proti Kopru smo odšli predvsem z mislijo, da nam bo ta dan ostal v lepem spominu in da seveda odnesemo domov mnogo novega znanja. Bolj, kot smo se bližali Kopru bolj, se je stopnjevala naša živčnost. Na to smo malo pozabili, ko sta nas profesorici za začetno spodbudo peljali v McDonald’s. Ko smo se najedli, pa smo odšli proti zbirni točki, kjer smo se prijavili in izžrebali svojo štartno številko 2.
Sledil je uvodni govor vseh organizatorjev tekmovanja, nato pa smo najprej svoje znanje preverili teoretično. Razdelili smo se v dve skupini po tri, kjer smo na tabličnih računalnikih v obliki kviza preverili svoje znanje o prvi pomoči in zgodovini Rdečega križa. Po hitro opravljenem prvem delu je prišel čas, da se odpravimo na teren. Vsaka skupina je dobila svojega vodiča, ki nas je vodil do vsakega delovišča, saj se skupine nismo smele srečevati med seboj. Imeli smo pet delovišč, med vsakim deloviščem pa so nam pripravili različne zanimive dejavnosti, kot so: predstava služb civilne zaščite, gorske reševalne službe in potapljačev, imeli smo hiter ogled stare lekarne in predstavitev AMZS o pomembnosti varnostnih pasov. Na petih delovnih točkah pa smo pokazali znanje oskrbe različnih poškodb, za te pa smo imeli 10 minut. Na prvem delovnem mestu je prišlo do delavske nesreče, pri kateri smo morali najprej, tako kot vedno poskrbet za svojo varnost, nato pa na dveh poškodovancih oskrbeti amputacijo roke, zlom leve goleni, kemično opeklino, srčni zastoj in površinsko rano palca na nogi. Sledila je še ena delavska nesreča, tokrat pri delu z elektriko. Tukaj smo dva poškodovanca oživljali, eden od njiju je imel še pridruženo električno opeklino, tretji pa je imel astmatični napad.
Naslednja zgodba nas je popeljala v sam park Kopra, kjer je družina imela piknik in se je zgodila nesreča. Oče, sicer sladkorni bolnik, je doživel hipoglikemijo, pri sinu je zaradi žgočega sonca prišlo do vročinske kapi, hči pa je imela popolno zaporo dihalne poti pri padcu pa si je poškodovala še levo nadlaket. Sledilo je delovišče, kjer smo morali oskrbeti dve osebi. Ena je bila v nezavesti, druga pa je imela možgansko kap in hudo krvavitev. Po že štirih opravljenih nalogah smo bili že kar precej utrujeni, ampak smo zbrali moči in za konec zelo uspešno oskrbeli poškodovance z oparino, poškodbo na obrazu, eden od njih pa je bil utopljenec, ki ga je bilo treba tudi oživljati. Po pogovoru z ocenjevalci o našem delu smo se vrnili na izhodiščno točko, kjer smo pojedli okusno in zasluženo malico.
“In prvo mesto gre …”
Kaj kmalu pa je prišel tudi čas razglasitve rezultatov. Iskreno nismo pričakovali veliko, saj smo na samih deloviščih naredili nekaj napak, prav tako pa je bilo preverjanje za večino nova izkušnja in nismo imeli občutka, kako so se odrezale druge šole. Ekipe so razglašali od petega mesta proti prvemu, z vsakim razglašenim mestom, pa smo bili bližje temu, kar je bila tiha želja prav vsakega izmed nas. In tako je prišel trenutek, ko so razglasili ime šole, ki je zasedla prvo mesto. »In prvo mesto gre Gimnaziji in srednji šoli Kočevje!« Stavek, ki nam bo za vedno ostal v spominu. Veselje in sreča vseh sta bila neopisljiva, saj po vsej tej naši poti, ko smo držali en z drugim, se med sabo spodbujali in se skupaj učili na naših napakah je bilo najlepše slišati, da je bil naš trud in naše znanje tudi nagrajeno.
Ker smo bili v Kopru, je po uspešni razglasitvi sledilo obvezno večerno kopanje v morju in s tem otvoritev kopalne sezone, ali pa sprehod ob plaži. Polni novih izkušenj smo se odpravili proti domu.
V prihodnjih dneh je sledila analiza posnetkov oskrbe, ki jih je posnela profesorica, da se bomo naslednje leto vrnili še močnejši in še napredovali v znanju. Seveda, pa smo bili z mislimi v Kopru tudi naslednji dan, v soboto 14. maja, ko je tam svoje znanje pokazala tudi osnovnošolska ekipa iz Osnovne šole Zbora odposlancev. Z njihovo ekipo smo imeli skupne vaje, pridružila pa se nam je tudi odrasla ekipa prve pomoči rdečega križa Kočevje, katere članice so tudi mentorice naše in osnovnošolske ekipe. Te so nam podali njihove bogate izkušnje s tekmovanj, nato pa smo skupaj izpeljali nekaj scenarijev. Zato nas je tudi nadvse razveselila novica, da so osnovnošolke dosegle odlično 2. mesto. Tako smo vsem ocenjevalcem in organizatorjem pokazali, da je Kočevje mesto, kjer znamo stopiti skupaj in da znamo/in bomo znali pomagati v tistih ključnih trenutkih.
Uspeh obeh ekip pa je prepoznal tudi župan občine Kočevje, dr. Vladimir Prebilič. Ta nas je namreč v sredo, 25. 5. 2022 povabil na sprejem, kjer nam je čestital za naš uspeh, nam namenil nekaj spodbudnih besed in dejal naj vztrajamo na naši poti. Sprejema smo se udeležili obe ekipi s mentoricami, ter sekretarka Rdečega križa Kočevje Alenka Bunderla, brez katere tudi vsi naši uspehi ne bi bili mogoči. Po pogovoru smo se še malo posladkali in prejeli manjšo pozornost. Še enkrat se vsi lepo zahvaljujemo za povabilo.
Kot celotna ekipa,bi se na tem mestu radi zahvalili vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali na naši poti:
- Vsem organizatorjem in ocenjevalcem državnega tekmovanja, ki so ta dan tako lepo in skrbno pripravili in nam dali mnogo spodbudnih besed in tudi kritik, na katerih se bomo še izboljšali.
- Vodju tečaja za bolničarje Zlatku Kvržiću, za vse bogato predano znanje in za vsako opozorilo na napake, ki smo jih popravljali tudi večkrat, dokler ni bilo popolno.
- Rdečemu križu Kočevje in Alenki Bunderla, ki nam je omogočila tečaj za bolničarja in vlogo poškodovancev na regijskem preverjanju in s tem še eno novo bogato izkušnjo. Ter, da nas je z odprtimi rokami sprejela pod okrilje rdečega križa.
- Največji in najlepši HVALA pa gre seveda našima mentoricama, profesoricama Marjeti Gregorčič Markovič in Karin Kočevar, ki sta z nami delili njuno znanje, nam dali koristne napotke iz prve roke in verjeli v nas.
Tako, naš majski petek 13. se je zapisal v naše spomine z zlatimi črkami, poleg 1. mesta, ki nam je definitivno dal obilo novega zagona, smo s tekmovanja odšli z nasmehom na obrazu, polni novih izkušenj in z zavedanjem, da smo storili nekaj v dobro smer in prikazali pravično in pošteno igro ter odšli domov s spominom na lepo preživet dan, kar pa na koncu šteje največ.
Za konec pa bi lahko našo celotno pot zaključili s citatom: “Če želiš iti hitro, pojdi sam, če želiš priti daleč, pojdi skupaj”.
Eneja Pirc, 2. a, GSŠ Kočevje