Včeraj popoldne se je predsednik vlade Robert Golob srečal z župani jugovzhodne Slovenije, med njimi tudi s kočevskim županom Gregorjem Koširjem. Pogovor je potekal le dan pred začetkom parlamentarne obravnave tako imenovanega Šutarjevega zakona, ki uvaja zaostritve na področju kaznovalne politike in je sprožil številna opozorila pravne stroke.
Župani so z osnutkom zakona po srečanju zadovoljni, a po Koširjevih besedah ostajajo odprta nekatera vprašanja. »Imeli smo zelo konstruktiven pogovor. Če bi v preteklosti imeli več takšnih srečanj, bi bile stvari veliko bolj obvladljive,« je župan Kočevja včeraj povedal v Odmevih.
Podpora zakonu, a ne za vsako ceno
Košir poudarja, da so se župani z Golobom pogovorili o konkretnih členih zakona in izpostavili pomisleke, predvsem z vidika ustavne vzdržnosti. »Tudi nam županom je v interesu, da rešitve ne padejo na ustavnem sodišču. Zato smo pri nekaterih členih sprejeli kompromise – nekatere rešitve smo želeli zaostriti, vendar smo upoštevali, da je bolj verjetno, da bodo preživele ustavno presojo, če ostanejo v zdajšnji obliki.«
Po njegovem mnenju je zakon »pripravljen do te mere, da ga ne smemo preveč mučiti«, saj bi se lahko razvodeneval in izgubil učinkovitost. Kljub temu pa se župani zavedajo, da gre zgolj za prvi korak.
Drugi paket ukrepov: »Ne sme biti samo palica, mora biti tudi korenček«
Premier Golob je županom predstavil namero o nadaljevanju dela – napovedal je drugi sklop zakonodajnih sprememb, ki naj bi se bolj osredotočile na socialne politike, integracijo in sistemske pomanjkljivosti, ki onemogočajo dolgoročne rešitve.
»Zakon je korak v pravo smer, a nujno potrebujemo tudi mehkejše ukrepe, ki se dotikajo sociale in integracije. Ne sme biti samo palica, biti mora tudi korenček,« je poudaril Košir.
Kot pravi, so župani tisti, ki razmere na terenu najbolje poznajo: »Nekatere stvari so pobegnile iz normalnih okvirjev. Najprej moramo to umiriti, potem pa prilagoditi tudi socialno zakonodajo, ki je zdaj tako nestimulativna, da težko pričakujemo uspešno integracijo, predvsem preko zaposlovanja.«
Opozorila pravne stroke: Košir vidi priložnost za sodelovanje
Strokovnjaki kazenskega prava opozarjajo, da zakon nevarno širi kazenskopravno represijo, niža raven varstva človekovih pravic in spodkopava pravno državo. A Košir meni, da pravna stroka pri iskanju rešitev ne bi smela stati ob strani.
»Določene stvari niso tako črne, kot se zdi iz nekaterih ocen. Pravno stroko bi pozval, da naj postane del rešitve, ne del problema. Rešitve se da izboljšati, a moramo priznati, da nekatere stvari v državi ne delujejo,« je dejal.
Po njegovem mnenju velik del težav izhaja iz neučinkovitosti pravosodja: »Večina storilcev ni neznanih. Gre za povratnike, ki jih sistem ne kaznuje na način, da bi jih lahko umaknili iz prostora.«
»Nismo policijska država, a potrebujemo učinkovitejša pooblastila«
Košir opozarja, da Slovenija ne sme zdrsniti v policijsko represijo, vendar hkrati poudarja potrebo po jasnejših in učinkovitejših pooblastilih policije in sodstva.
»Če bi mi bili policijska država, ne bi imeli romskih problemov. Poglejte Madžarsko, Srbijo ali druge države v regiji – tam policija deluje drugače. Pri nas moramo pooblastila povečati na ravni policije in sodstva, da bomo učinkoviteje ukrepali.«
Kontrole na terenu: prvi učinki že vidni
V zadnjih dneh potekajo poostrene kontrole v občinah jugovzhodne Slovenije. Finančna uprava je skupaj s policijo zasegla več vozil, kar se v tej regiji še ni dogajalo.
Košir v tem vidi potrditev, da obstoječi predpisi niso dovolj jasni oziroma se ne izvajajo dosledno: »Potrebujemo jasen signal in dodatne ukrepe. Tudi obstoječe zakone moramo izvajati učinkoviteje, hkrati pa ukrepiti tam, kjer zaznavamo zlorabe.«
Košir še upa, da bo premier držal besedo o nadaljevanju dela: »To je šele prvi korak. Veliko stvari moramo še urediti, tudi na področju integracije. Pomembno je, da nadaljujemo.«