Grad Turjak je po eni najobsežnejših obnov kulturnih objektov pri nas znova odprl vrata. Prenova, vredna 13,1 milijona evrov, je zajela tudi dele gradu, ki doslej še niso bili celovito obnovljeni. Po 80 letih je tako grad ponovno prenovljen kot celota, pri projektu pa je sodelovalo okoli 170 ljudi.
Uradno odprtje prenovljenega gradu je potekalo včeraj, pred njim pa so predstavniki projekta predstavili pot od prvih načrtov do zaključka zahtevne obnove. Začetki projekta segajo v leto 2021, ko je nastala idejna zasnova, leto pozneje pa so bila zagotovljena sredstva. Gradbena pogodba je bila zaradi zapletov pri izbiri izvajalca podpisana šele oktobra 2024, zato je bilo časa za izvedbo razmeroma malo.
Prenova je bila v veliki meri omogočena z evropskim denarjem. Kar 75 odstotkov vrednosti 13,1 milijona evrov vrednega projekta je bilo zagotovljenih iz evropskega mehanizma za okrevanje po koronski krizi.
Obnova Turjaka je bila del širših vlaganj v slovensko kulturno dediščino v okviru načrta za okrevanje in odpornost.
Obnovljeni tudi severni trakt, stolp, pristave in vrt
Posebnost projekta je njegov obseg. Kot je pojasnila vodja projektiranja in odgovorna arhitektka Teja Savelli, so prvič funkcionalno prenovili tudi severni trakt, obrambni stolp, vse grajske pristave in vrt. Prav zato je mogoče govoriti o prvi celoviti prenovi gradu po 80 letih.
Med zahtevnejšimi posegi je bila statična sanacija. Projektanti so morali hkrati iskati rešitve, s katerimi so sodobne posege in potrebno infrastrukturo čim manj opazno vključili v zgodovinski objekt, ne da bi ti zasenčili njegovo dediščino.
Ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc je ob odprtju spomnila, da je bila ob pripravi načrta za okrevanje in odpornost ena od zamisli razvoj manjših kulturnih in turističnih biserov. Za obnovo slovenske kulturne dediščine je bilo nato v program vključenih 30 milijonov evrov, med izbranimi objekti pa je bil tudi Turjak.
Grad kot prostor zgodovine in turizma
Osrednji govornik na odprtju je bil predsednik vlade Janez Janša, ki je Turjak označil za pomemben spomenik slovenske kulturne in zgodovinske dediščine ter kraj, povezan z identiteto slovenskega prostora. V govoru se je dotaknil tudi dogodkov iz septembra 1943, ko je bil grad prizorišče spopadov med partizanskimi silami in vaškimi stražarji.
Prenova pa Turjaku ne vrača le njegove nekdanje podobe. Grad naj bi dobil tudi pomembnejšo kulturno in turistično vlogo.
Stalna razstava bo slovensko zgodovino predstavljala skozi zgodbo rodbine Auersperg oziroma Turjaških, ene najpomembnejših plemiških rodbin, povezanih z gradom.
Turjak je bil nekoč eden najmogočnejših gradov na Kranjskem, posebej pomembno vlogo pa je imel v času turških vpadov in reformacije. Po drugi svetovni vojni je bil podržavljen.
Prenovljeni grad bo predvidoma do začetka decembra za obiskovalce odprt brezplačno.