Lani je bilo v Sloveniji posekanih 4,08 milijona kubičnih metrov lesa, kar je primerljivo z obsegom sečnje v zadnjih letih. Podatki Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) kažejo, da se razmere po obsežnih ujmah postopoma stabilizirajo – sanitarne sečnje je vse manj, hkrati pa se povečujejo vlaganja v gozdove, cestno infrastrukturo in varstvo pred požari.
Za posek je bilo lani izbranih 4,23 milijona kubičnih metrov drevja, od tega 28 odstotkov zaradi sanitarnih razlogov oziroma 1,18 milijona kubičnih metrov, kar je občutno manj kot v preteklih letih. Dejansko je bilo posekanih 4,08 milijona kubičnih metrov lesa, pri čemer je bilo 1,32 milijona kubičnih metrov posekanih zaradi varstveno-sanacijskih vzrokov. Zaradi podlubnikov je bilo posekanih nekaj manj kot 0,6 milijona kubičnih metrov lesa, kar prav tako pomeni upad v primerjavi z letom prej.
Na področju gojenja in obnove gozdov so v okviru ZGS drevesa sadili in sejali na 493 hektarjih ter posadili več kot milijon sadik gozdnega drevja. Naravna obnova gozda je potekala na 1720 hektarjih, negovalna dela pa na 5988 hektarjih.
Za vlaganja v gozdove je bilo lani namenjenih 4,44 milijona evrov proračunskih sredstev, pri čemer je bilo izkoriščenih 73,8 odstotka razpoložljivih sredstev. Sofinanciranje je prejelo 3405 lastnikov gozdov. Po besedah direktorja ZGS Gregorja Daneva so vlaganja v veliki meri odvisna od interesa lastnikov, zato so na zavodu predlagali dvig dnine za gozdarska opravila in spremembo pravilnika o financiranju ter sofinanciranju vlaganj.
Lansko leto je bilo rekordno tudi na področju protipožarnih ukrepov. Zgrajenih je bilo 51 kilometrov novih protipožarnih presek, vzdrževanih pa 487 kilometrov, kar je največ doslej. Vzdrževalna dela so potekala na več kot 6750 kilometrih gozdnih cest, kar predstavlja več kot polovico vseh, obnova po ujmah pa je bila zaključena na gozdnih cestah v 36 občinah v skupni vrednosti 7,83 milijona evrov.
Na področju nadzora so lani izvedli 3819 nadzorov in zaznali 1830 kršitev. Med njimi je bilo največ – 69 odstotkov – nedovoljenih voženj z motornimi vozili, 11 odstotkov pa kršitev zaradi prekomernega nabiranja plodov.
Kljub pozitivnim trendom ostaja varnost pri delu ena ključnih prioritet. Lani so v slovenskih gozdovih evidentirali 26 nesreč, med njimi devet smrtnih, 14 težjih in tri lažje poškodbe pri delu v zasebnih gozdovih, kar je več kot leto prej. Najpogostejši vzroki nesreč so podcenjevanje nevarnosti, neuporaba varovalne opreme, nepoznavanje tehnik dela, zastarela oprema in visoka starost izvajalcev. Največ nezgod se zgodi v zimskih mesecih ter pri podiranju dreves.
ZGS je lani izvedel 19 usposabljanj za varno delo v gozdovih, ki se jih je udeležilo 228 zasebnih lastnikov gozdov. Varnost, trajnostno upravljanje in prilagajanje podnebnim spremembam tako ostajajo ključni izzivi slovenskega gozdarstva.