Gal Žvab iz Dolge vasi je svež veter med učitelji na Gimnaziji in srednji šoli Kočevje – mlad, a že izjemno priljubljen učitelj in pedagog. S svojo odkritostjo, komunikativnostjo in nalezljivim nasmehom hitro navezuje stik z dijaki, ki ga zelo cenijo. Tako zaradi njegovega dostopnega odnosa kot zaradi predanosti poučevanju. Je energičen, odprt in vedno pripravljen prisluhniti ter spodbujati dijake k razmišljanju.
»Pot do točke, kjer sem zdaj, ne bi mogla biti daljša. Od poklicne šole v domačem kraju, prek srednje šole v Novem mestu, vse do študija lesarskega inženirstva sem nabiral znanje o lesu, njegovi uporabi in obdelavi. Les, gozd in narava me spremljajo od samega začetka, saj na Kočevskem živimo obdani z gozdom, zato se ni bilo težko odločiti, katera bo moja poklicna smer. Les – nežen in topel material – me je prevzel in osrečil. Stopil sem na pot lesarstva, pot, na kateri se počutim srečno in zadovoljno.«
Ko se uresničijo skrite sanje
To je oda lesu in njegovi obdelavi, ki zaznamuje njegov prosti čas, hkrati pa je z lesom povezana tudi njegova služba. Zato zase večkrat reče, da živi z lesom in za les. Gal, učitelj strokovno-teoretičnih predmetov na Gimnaziji in srednji šoli Kočevje, kjer mladim mizarjem prenaša znanje in jim skuša približati ta čudovit poklic, je že dobre dve leti, kot se temu reče, svež prosvetni kader. Poučuje v isti zidani učilnici, v kateri je kot dijak – zagotovo pa tudi že prej – skrivnostno sanjaril, da bo nekega dne tudi on poučeval druge. Pravzaprav si je žele, da bi nekoč zamenjal tedanje profesorje na njihovem delovnem mestu, ko bodo ti odšli v pokoj. Nemara je zato še toliko lažje sprejel ponudbo za opravljanje praktičnega usposabljanja pri delodajalcu v okviru fakultete.
Verjamem vate, da ti bo šlo
V samo delo in dinamiko se je precej hitro ujel, nato pa je sodelavec zbolel in ure je bilo treba nadomestiti. »V roke sem dobil učbenik, pisalo, prijazen trepljaj po rami in popotnico: Verjamem vate, da ti bo šlo. Ti to zmoreš in ne sekiraj se! Tako sem začel opravljati svoje delo 17. februarja 2023. Več težav pa sem imel z mislimi, kako se vključiti med sodelavce in kako me bodo sprejeli, saj so bili ti tudi moji profesorji,« se spominja in doda, da je bil strah odveč, saj so sodelavci v zbornici zelo povezani in pripravljeni pomagati. Sem ter tja je imel občutek, da se kakšen pogled za več časa ustavi prav na njemu in opazuje delo mladega »vajenca«, a so hitro ugotovili, da njegovo delo poteka dovolj dobro in podobno kot njihovo. Postali so nerazdružljiv tim, ki si zaupa težave, reši probleme in se pogosto nasmeji. Tako je danes. In to opazi vsakdo, ki stopi čez vrata Srednje šole, nove šole, ki mladim ponuja vse, da pridejo do poklicev, ki so danes vse bolj cenjeni in z visoko dodano vrednostjo.
Učilnice so vse bolj polne, toda …
Učilnice so iz leta v leto sicer vse bolj polne, pravi Gal, a je odstotek tistih, ki bi jih stvari zanimale in bi bili pripravljeni sprejeti svojo odločitev o izbiri poklica kot enkratno priložnost za osvojitev praktičnih znanj, majhen. Dijaki prihajajo v šolo s slabim predznanjem, z malo koncentracije, brez motivacije in z velikimi pričakovanji staršev o tem, kako bo pa na poklicni šoli vse drugače ob nespremenjenem delu in načinu razmišljanja v smeri, kaj šola predstavlja in kaj nudi. V vsakem oddelku pa se na srečo najde tudi tak dijak, ki si želi osvojiti znanje in veščine, ki mu jih nudimo. Takšni dijaki profesorjem dodajo elan za delo in motivacijo za naprej. »Če bi me danes kdo vprašal, ali sem zadovoljen v svoji smeri in s svojim poklicem, bi zagotovo pritrdil. Moja izobraževalna pot je bila zanimiva, polna novih ljudi in obdana z veliko mero znanja, ki sem ga pridobil v izobraževalnih ustanovah, kot tudi preko drugih mojstrov mizarske obrti,« je Gal hvaležen, da mu v življenju uspeva. Eden od teh je tudi Janko Marinč, od katerega je Gal kot dijak srkal znanje. Zdaj se kot tesna sodelavca pogosto podpisujeta pod unikatne mizarske stvaritve, med drugim tudi pripomočke za hendikepirane osebe. Pravzaprav je to ena tistih zgodb o dobrem učitelju in nekdanjem učencu, ki sta zdaj oba prenašalca znanja drugim.
(mgć)
