Ribniški pustni karneval, 35. po vrsti, je minulo soboto postregel s presežki v vseh pogledih. Med množico najmanj deset tisoč firbcev, ki so dve uri zrli v pisano, vijugasto kolono po Škrabčevem trgu in vpadnicah, se je kot jara kača, strnjeni v 36 skupinah, valilo kar 1334 mask.
»Ponosen sem na vse, ki so vpeti v ta voz, da je tudi letos pripeljal na cilj,« so solze orosile lica Cveta Marinška, ki je v pust v Ribnici vpet že 30 let.
Ko je natanko ob 14. uri in 5 minut z burovžem, najstarejšo ribniško masko, neutrudni mladec Jaka Blatnik s kolenom tolkel v veliki zvonec, ki naznanja prihod pustnih šem, se je na trg vsulo obiskovalcev. Za njim se je svojim pet minut slave prepustila maskota Goriče vasi ter korobača Brane Pelc in Janez Žuk. Za še večjo avtentičnost rodne grude, bukovo-leskove dežele, so poskrbele maske Ribničani in hudomušni zdumar Urban.
Nato je sledila povorka – v bleščečih kostumih in domišljenih maskah –, v kateri je bilo malo manj kot petsto razposajenih vrtčevskih in šolskih otrok, mažoret, predstavnikov društev, vaških veseljakov in samoniklih pustnih druščin.
Vsi so se ob premikanju pribito držali taktov skoraj 50-članskega orkestra Mozarteum iz Salzburga, ki se je dan prej vrnil z daljše turneje po svetu in kot častni gost na posebej pripravljenem vozu igral tako, da se je slišalo vse do Kolpe in Krke.
Vsa čast za domišljeno koreografijo Ribniškemu pihalnemu orkestru in »harfistu« Rusovemu Slavcu, brez katerega preprosto ni pusta v Ribnici!
Sledila je kolona pustnih šem – Korantov iz Spuhelj z Dravskega polja, Oračev iz Podlehnika, Sevskih potecinov iz Begunj pri Cerknici, katerim so se pridružili sosedje, cerkniški Butalci.
»Takrat, ko je Kolumb prvič pršu v Ameriko, ga je tam na pomolu že Ribnčan z žlico čakou!« so hrupno klicali pred Kolumbovimi navtičnimi junaki Ribški Vikingi iz Goriče vasi v zgodbi o Ribnoroku.
»Ta lepi, ta grdi in posebne vloge« so del protokola stare poganske ženitve Ravenskih Pustov, ki so z izvirnim pustnim obredjem navdušili Liški pustje. Prav tako so očarali tudi Škoromati iz Podgrada ter Šjeme iz Vrbovega pri Ilirski Bistrici.
Nekje ob koncu so zadnje izdihljaje zime pregnali Koranti in kurenti s Ptuja. »Očiščeno« dolino je nato oplazil morski vetrič iz Opatije (Opatijski latarići) s plesom klovnov, ropotanjem pivskih pločevink ter Brgujskimi zvončarji in maškarami iz Velikega Brguda pri Opatiji.
»Ponosen sem na Pustno društvo, na Mateja, Cveta in vse druge, pravzaprav celo vas, ki ste pokazali, da lahko le skupaj sanje postanejo dejanja,« je bil hvaležen gusar. No, začasno odstavljeni župan Samo. Aktualni suveren oblasti, Matej, pa je pritrdil: »Z letošnjim pustovanjem smo lestvico v vseh pogledih dvignili najvišje doslej. In to, kar še posebej šteje, je, da smo se izognili vsakršnemu političnemu pridihu karnevala, bodisi lokalnemu, državnemu ali svetovnemu. Zmagala je izvirnost, domišljija, etnografija,« je povedal.
Matej je, preden so se skupine napotile proti velikemu šotoru, kjer je zvečer potekalo ljudsko rajanje z izbiro najlepših mask, še naprosil, da objokani, potrti in prizadeti žalujejo do pustnega torka, ko se bodo poslovili od grešnika vseh domačih miškulanc, pravičnika proti nepravičnosti – Naceta Pusta, ki je izdahnil na debeli četrtek.
