fbpx
E-UTRIP
Previdno pri skakanju na glavo! V UKC je zaradi tega sprejetih okoli 50 oseb na leto.
Aktualno Dobro je vedeti Zanimivosti & Zabava

»Filmsko« utapljanje je daleč od resnice!

V poletnih dneh je plavanje in igra v bazenu, jezeru, reki ali morju glavna atrakcija vseh otrok (in mladostnikov), a pri tem ne pozabimo na varnost v vodi in ob njej. Najbolj ogroženi so otroci od prvega do tretjega leta starosti, ki se največkrat utopijo (ali skoraj utopijo) v bazenu in vodah v naravi. Utopijo se lahko tudi starejši otroci, pa čeprav morda že znajo plavati.

Utopitev je pri otrocih eden od treh vodilnih vzrokov smrti pri nezgodah.

Utopitev je smrt zaradi zadušitve ob zapori dihalnih poti ali motenem delovanju pljuč zaradi vdora tekočine. Posledica zapore je pomanjkanje kisika, ki kmalu vodi do odpovedi možganov in srčnega zastoja. Že skorajšnja utopitev, pri kateri pride »zgolj« do vdora tekočine in nezavesti, lahko pusti trajne posledice za zdravje.

Kaj so najpogostejši vzroki utopitve?

Zaradi utopitve letno umre okoli 450.000 ljudi, pri otrocih do 15. leta je utopitev celo na tretjem mestu vzrokov smrti, takoj za prometnimi nesrečami in hudimi padci. Glede na starost je še posebej potrebno izpostaviti obdobje med drugim in petim letom ter med petnajstim in devetnajstim letom. Dojenčki se največkrat utopijo v kopalni kadi, majhni otroci pa se lahko zaradi spremenjenega težišča in neobvladovanja ravnotežja prekucnejo na glavo v denimo kad, vedro in podobne predmete. Pri starejših otrocih oziroma v obdobju najstništva pa so najpogostejši vzroki za utopitev zaužitje alkohola ali droge, pa tudi precenjevanje svojih zmožnosti.

Skoki v vodo: samo v ljubljanskem UKC vsako leto 50 poškodovanih

V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana so pred začetkom poletne kopalne sezone opozorili na previdnost pri skokih na glavo. Namreč, letos so že pred glavno sezono, torej pred poletnimi počitnicami, imeli nekaj poškodb, ki lahko zaradi ene nespametne odločitve povzročijo trajne posledice, čeprav jih glavnina glede na izkušnje minulih let šele čaka.

Kirurgi UKC namreč obravnavajo približno 50 takih poškodb na leto, večinoma pri mladih, ki skočijo v prenizko kalno vodo, po možnosti še pod vplivom alkohola. »Vsaj deset je takih poškodb, ki terjajo kirurški poseg, žal imamo vsako leto tudi dva ali tri primere poškodb hrbtenjače, ki vodijo v trajno invalidnost,« pravi dr. Marko Jug iz urgentnega kirurškega bloka UKC.

»Gre za trenutno nepazljivost, morda je že prej stokrat skočil, potem pa en skok spremeni njegovo življenje in življenje bližnjih. Nesreče se dogajajo povsod, povečalo se je število poškodb v domačih bazenih, skoraj vedno v povezavi z alkoholom,« je za portal dnevnik.si še povedal dr. Jug

Ko gre zares: »Call fast« pri otrocih, »call first« pri odraslih

Pri otrocih so največji problem dihalne težave, saj je prav dihalna stiska vzrok, zaradi katerega je potrebno otroka največkrat oživljati. Pri odraslih je to denimo primarni zastoj srca, ki ga v pediatriji srečamo le redko, le pri bolnikih s srčno napako in drugimi podobnimi oblikami bolezni. In to se zrcali že v osnovnem pristopu oživljanja.

Če pri odraslih velja pravilo »call first« oziroma najprej pokliči, v pediatriji velja pravilo »call fast« torej pokliči hitro, čim prej, namreč, če smo sami, je potrebno otroku najprej najmanj eno minuto nuditi oživljanje, predenj po telefonu pokličemo na pomoč.

POZOR! Utapljajoč otrok ne maha in ne kriči!

Majhen otrok, ki se utaplja, ne kriči na pomoč in ne dela hrupa. Zato nikoli ne puščajmo otroka samega ali z drugimi otroci v kopalni kadi ali v bazenčki brez nadzora niti toliko časa, da dvignemo telefon ali gremo po brisačo.

Kaj storiti?

  • Če se otrok utaplja, ga moramo varno potegniti iz vode. Vedno poskrbimo najprej za lastno varnost. Zakličemo na pomoč, potem se lotimo reševanja otroka iz vode. Če je mogoče, pri utopljenem otroku varujemo vratno hrbtenico, saj je ob skokih v vodo ali drugih vzrokih poškodbe, ki je privedla do utopitve, možna poškodba hrbtenice. Če otrok ne diha lahko – če je varno – že v plitvi vodi izvajamo umetno dihanje – damo 5 vdihov, nato otroka odnesemo na varno.
  • Ko je otrok na varnem, najprej preverimo odzivnost. Če je neodziven, sprostimo dihalno pot in preverimo dihanje. Če ne diha, nadaljujemo s temeljnimi postopki oživljanja. Če je neodziven in diha, ga previdno (z varovanjem vratne hrbtenice) obrnemo na bok, da preprečimo morebitno aspiracijo vsebine iz ust v dihalne poti. Otroka ves čas opazujemo. Če se njegovo stanje poslabša, temeljne postopke oživljanja ponovimo. Če je otrok odziven, ga lahko sili na kašelj, kar vzpodbujamo. Morda je otrok med utapljanjem vdihnil večjo količino vode ali celo kakšen tujek. Uporabimo algoritem za ukrepanje ob zapori dihalne poti.
  • Ker je otrok moker in pogosto tudi podhlajen, ga previdno slečemo in obrišemo, nato ga zavijemo oz. pokrijemo s toplimi oblačili.

Razmerje med masažo srca in umetnim dihanjem naj bo 30:2 če oživlja posameznik oziroma 15:2 če je reševalcev več. To razmerje velja za vse starostne skupine. Masaža in umetno dihanje morata biti sinhronizirana tako, da z masažo pričnemo na koncu vdiha in s tem pospešimo izdih, Če smo sami, ko oživljamo otroka ali dojenčka, je prosta roka takrat, ko izvajamo zunanjo masažo srca na čelu oziroma glavi otroka.

Osnovna varnostna pravila:

  • Varnost otroka pred utopitvijo lahko zagotovimo predvsem tako, da ga ves čas pozorno opazujemo in nadzorujemo, kadar je v bližini vode ali v njej, pa naj bo to bazen, ribnik, jezero ali napihljivi otroški bazenček. Pri tem moramo imeti majhnega otroka in slabega plavalca vsak trenutek na dosegu rok.
  • Otrok naj v bazenu, jezeru ali morju plava le skupaj z odraslo osebo, tudi če zna plavati ali uporablja napihljive pripomočke za plavanje. Napihljivi pripomočki (obroč, rokavčki, jopič) namreč ne zagotavljajo varnosti, zato naj jih otroci uporabljajo le pod nadzorom odrasle osebe, ki zna plavati.
  • Otroci se med seboj precej razlikujejo, zato ocenimo, kdaj je naš otrok pripravljen za učenje plavanja, in ga vpišemo v plavalni tečaj. Majhne otroke se običajno na začetku nauči, kaj je treba narediti, če padejo v vodo, npr. da se obrnejo na hrbet in lebdijo na vodi. Čeprav otrok zna plavati, pa to še ne pomeni, da se ne more utopiti.
  • V primeru utopitve lahko rešimo otroku življenje le z znanjem prve pomoči in temeljnih postopkov oživljanja. Čimprej se udeležimo tečaja prve pomoči, da bomo znali pomagati svojemu otroku.
  • Ne dovolimo, da nam uporaba mobilnega telefona ali karkoli drugega niti za trenutek ne preusmeri pozornosti od otrok, ki so ob vodi ali v njej.
  • Ne pijemo alkohola pred plavanjem, vožnjo s čolnom ali kadar nadzorujemo otroke, ki so v vodi ali ob njej.

N.Š.

Sorodni članki

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Soglašam Več o piškotkih

Piškotki