V MTB Trail centru v Dolgi vasi je Zavod Kočevsko pripravil prvi kiparski festival v spomin na znamenitega akademskega slikarja in kiparja Staneta Jarma. Festival z naslovom Umetnost izražanja z motorno žago je bil navdihnjen z njegovim bogatim ustvarjalnim opusom, ki je spodbudil enajst rokodelcev in rezbarjev, pravih umetnikov iz vse Slovenije, med njimi tudi dva iz Hrvaške. Pred številnimi obiskovalci so že prvi dan iz neobdelanega hrastovega lesa z motorno žago ustvarjali skulpture kot poklon Stanetu Jarmu, navdihnjene z živalskimi motivi kočevskih gozdov. Drugi dan so se preizkusili v hitrostnem oblikovanju, t. i. speed carvingu, kjer je bilo treba v eni uri ustvariti leseno skulpturo.
Organizator dogodka, Zavod Kočevsko, je pripravil tudi bogat spremljevalni program. Na otroškem živ-žavu so se pod mentorstvom priznanih lokalnih rokodelcev odvijale ustvarjalne delavnice. Kot je pojasnil Gal Hočevar iz Zavoda Kočevsko, je bila pobuda za festival rezultat sodelovanja z lokalnim umetnikom Anžetom Kobolo.
Povabili so tudi Dragico Čadež
»Zaradi velikega imena Staneta Jarma smo želeli upravičiti njegov sloves. Koncept smo pripravili v začetku leta in ga v pol leta izpilili. Pokazalo se je, da je zanimanje veliko – kiparji so se odzvali vabilu, že pa se prijavljajo novi za prihodnje leto. Zato si želimo, da bi dogodek postal tradicionalen,« je dejal Hočevar.
V festivalsko zasnovo so vključili tudi akademsko kiparko Dragico Čadež, lansko Prešernovo nagrajenko in odlično poznavalko Jarmovega ustvarjalnega opusa, ter umetnostno zgodovinarko in likovno kritičarko Anamarijo Stibilj Šajn. »Zelo sem počaščena, da sem lahko prisotna ob tako pomembnem prizadevanju za ohranjanje Jarmove umetniške zapuščine. Stane je bil prisoten po celi Sloveniji, povsod so ga poznali, posebej na Dolenjskem in okoli Ljubljane. Ko grem na Žale, občudujem njegove križe – ti so zame res fascinantni, kot tudi mnoge druge njegove stvaritve. Jarm nam ni dal samo kipov. Dal nam je svoj duh, svoj način mišljenja in poglede,« je poudarila Čadeževa.
Anže je imel vsaj malo treme
Udeleženci so ustvarjali vsak v svojem slogu, a povezani v spoštovanju do lesa in tradicije. »Na kolonije hodim že več let, sodeloval sem na več kot osemdesetih. Večinoma delamo z motorno žago, na koncu skulpture pobrusimo in zaščitimo z oljem, da les zdrži čim dlje. Drugače sem kovinar, v pokoju, že sedem let pa je moj konjiček obdelovanje lesa z žago. Zagotovo pridem prihodnje leto,« je povedal Rudi Bombek iz Izlak.
Anže Kobola je imel, kot je poudaril Gal Hočevar, pri organizaciji pomembno vlogo, njegov glas pa je segel tudi do prostora, kjer so pele motorne žage. »Pred domačimi je zagotovo vsaj malo treme, ko se lotim obdelave debla, a pomembno je, da so z vsem, kar počnemo, zadovoljni kolegi umetniki, ki so se tukaj zbrali. Moj oče je sicer začel z izdelovanjem lesenih posod, žlic in spominkov, jaz pa nadaljujem z večjimi deli, rezanimi z motorno žago,« je povedal Kobola in se tako poklonil Stanetu Jarmu.
Skulpture na turističnih točkah
Posebna vrednost kolonije je tudi v tem, da skulpture ne bodo ostale le na prireditvenem prostoru, temveč jih bodo umestili na različne turistične točke Kočevske – na Risovo in Orlovo pot, na učno pot v Studencu ter ob grad Fridrihštajn. Tako bodo obiskovalce spominjale na bogastvo gozdov in na umetniški pečat Staneta Jarma.
Festival, za katerega so se nekateri mojstri prijavili že za prihodnje leto, naj bi postal tradicionalen in v prihodnje zbral okoli 15 ustvarjalcev, tudi iz Avstrije in Madžarske.
(mgć)
