fbpx
E-UTRIP
Featured Narava & zdravje Zdravje

EPILEPSIJA: Ko te kar na enkrat ni in se zbudiš v bolnišnici

Na začetku je bilo zelo težko, ker ne poznaš bolezni, ne veš kako reagirati in kako bo ta bolezen vplivala na tvoje nadaljnje življenje. Vsi okoli tebe so pa še bolj prestrašeni. Ni prijeten občutek, ko te kar naenkrat zmanjka in te ni… Zelo si prestrašen. Ko te pridejo iskat z rešilcem in ležiš v bolnici, da naredijo vse potrebne preiskave, traja nekaj časa, da sploh izveš za kaj gre. Sprašuješ se, zakaj se ti je to zgodilo, kaj si naredil narobe,“ to so besede Silvestra Vrhovnika, ki ima epilepsijo.

Epilepsijo doživi 1% oseb na svetu, približno enako je v Sloveniji, kar pomeni, da jo ima približno 20.000 Slovenskih državljanov.

Po  informacijah večina ljudi tekom življenja doživi ene vrste epileptični napad, ki pa ni zaznan od okolice. (odsotnost, kratka nezavest ipd.)

Ima jo relativno veliko ljudi, tudi precej zgodovinskih osebnosti jo je imelo. Med njimi je bil Napoleon, ameriški predsednik Theodore Roosevelt, pevec Prince, Agatha Christie, Elton John, seznam je dolg.

Epilepsija je bolezen, ki je obstajala v vseh časih, vseh družbah in vseh družbenih slojih. Omenjena je celo v Bibliji.

Ali o epilepsiji vemo zadosti?

 „Sam sem se soočil z epilepsijo prvič pri svojih 24 letih, pri večini oseb pa se pojavi epilepsija v zgodnjih mladostniških letih in kasneje izzveni. Odzivi drugih oseb so različni: od tega, da te razumejo in pomagajo (teh je večina), do tega, da se nekateri umaknejo od tebe. V takih primerih gre za strah pred neznanim in nerazumevanjem same bolezni,“ pojasni Silvester Vrhovnik, vodja skupine za samopomoč ljudi z epilepsijo in njihovih svojcev za področje Dolenjske in Bele krajine.

V takšnih situacijah se še polj pokaže, kako pomembne so podporne skupine. V njih izkušnje delijo ljudje, ki živijo z epilepsijo in pomagajo z realnimi življenskimi izkušnjami. V skupini lahko vsak posameznik dobi podporo, ki jo mogoče v domačem ali delovnem okolju ne dobi. Včasih že družinski člani ne vedo dovolj, kaj sploh epilepsija pomeni in kakšen omejitve prinaša.           

„Želimo biti povezovalni člen med bolniki in njihovimi svojci ter stroko, znotraj naših zdravstvenih ustanov pa vzpodbuditi ozaveščanje ter usposabljanje posameznikov za pravilno ravnanje v primeru napada. Družba ne ve zadosti o epilepsiji. Zato smo v naši regiji ( Dolenjska in Bela Krajina ), ustanovili skupino za samopomoč ljudi z epilepsijo in njihovih svojcev,“ doda sogovornik.

Epileptični napadi – nasveti za ravnanje ob napadu
Prva pomoč ob velikem (grand – mal) epileptičnem napadu:

  • Iz bolnikove bližine odstranite vse predmete, ki bi ga med napadom lahko poškodovali.
  • Glavo mu podprite z mehkim predmetom (blazino, torbo, zvito obleko).
  • Odpnite mu srajčni ovratnik, odvežite kravato.
  • Po prenehanju konvulzij položite bolnika v bočni položaj (spodnja noga iztegnjena, spodnja roka za telesom).
  • V usta mu ne dajemo ničesar, zato da bi preprečili, da bi se ugriznil v jezik, niti mu na silo ne odpiramo ust.
  • Bolniku med napadom v usta ne vlivamo nobene tekočine, dokler se mu povsem ne povrne zavest.
  • Bolnika med napadom ni priporočljivo držati; krčev ne poskušamo na silo ustaviti.
  • Preverite podatek o točnem začetku napada – zaradi ugotavljanja časa njegovega trajanja.
  • Vedno počakajte z bolnikom, da pride k zavesti. Ponudite mu pomoč in po potrebi pokličite strokovno medicinsko pomoč (klic 112).

 Bolezen ni nepremagljiva

Vsakdo bi moral vedeti, da kljub nepredvidljivosti bolezni ni nemočen in bolezen ni nepremagljiva, kot se zdi v začetni fazi in šoku.

Da je mogoče z njo živeti, pa je potrebno svoje življenje pravilno prilagoditi.
Epileptični napad je simptom opisanih motenj in je odvisen od tega, na katerem mestu v možganih se pojavlja. Med napadom se lahko pojavijo mišični krči, motnje tipa, vida, voha ali sluha in tudi določena stopnja motnje zavesti. Poznamo dve osnovni skupini napadov: generalizirane (s popolno motnjo zavesti) in parcialne (brez motnje ali z delno motnjo zavesti).

A vsakdo bi moral vedeti, da kljub nepredvidljivosti bolezni ni nemočen in bolezen ni nepremagljiva, kot se zdi v začetni fazi in šoku. Da je mogoče z njo živeti, pa je potrebno svoje življenje pravilno prilagoditi.

Pomembno pa je, da se osebe z epilepsijo držijo določenih priporočil, si postavijo drugačne prioritete in pravilno živijo življenje z epilepsijo. Na primer: ne smejo piti alkohola; morajo paziti, ko gredo na morje ali v bazen, da je vedno nekdo poleg; povejo reševalcu, da so osebe z epilepsijo … In tudi ko so v družbi, naj vsaj ena oseba ve za  njihovo diagnozo.

Moj partner ima epilepsijo. Skupaj sva tri leta. Postopoma spoznavam, kaj to pomeni zanj in njegove bližnje. Vsak napad je stres. In vsak napad pusti določene posledice. Nekatere so kratkotrajne ( udarnine, ugriznine, zmedenost, odsotnost, motnje govora ipd. ), nekatere pa dolgotrajne ali celo stalne ( povečane potrebe po spanju, nezmožnost opravljanja službenih obveznosti, nezmožnost upravljanja vozil ipd. ).
Vse to, tudi v moji podzavesti, povzroča stalno prisoten občutek  nevarnosti, nepredvidljivosti.
Lahko pa rečem, da kljub vsemu temu, ali zaradi tega mogoče še bolj, on ljubi življenje in se trudi živeti čimbolj polno.

Več informacij o društvu in o podporni skupini izveste na:

Društvo Liga proti epilepsiji Slovenije
Poljanska cesta 14, 1000 Ljubljana
EPITEL 01 432 93 93  ali  

vodja skupine Dolenjske in Bele krajine: 064 250 240
Spletna stran: www.epilepsija.org
e-pošta: epilepsija@epilepsija.org
Facebook: Društvo Liga proti epilepsiji Slovenije

ml.

Sorodni članki

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Soglašam Več o piškotkih

Piškotki