Pred enajstimi leti je na pobudo Občine Dolenjske Toplice v Kočevskih Poljanah pognalo seme prireditve Dnevi kočevarske kulture. Namen dogodka je širši javnosti predstaviti živo kulturno dediščino Kočevarjev – jezik, delo društev, prikaz običajev –, ki so stoletja živeli v sožitju na nekdanjem nemškem jezikovnem otoku na širšem območju Kočevja in onkraj Kočevskega Roga, v Poljanski in Črmošnjiški dolini. K skupnemu projektu sta bili povabljeni tudi Občina Kočevje, ki je bila minuli konec tedna gostiteljica tridnevne prireditve, ter Občina Semič, kjer bo srečanje prihodnje leto. Program je zasnoval Pokrajinski muzej Kočevje skupaj s Posavskim muzejem Brežice in Muzejem novejše in sodobne zgodovine Slovenije.
Prvi dan je v Brežicah potekal posvet o domu, njegovi izgubi, hrepenenju in novem življenju. Enak posvet se je nadaljeval v Kočevju, kjer je potekala osrednja prireditev s kulturnim programom. Nastopili sta vokalna skupina Cantete Domino, ki je zapela tako kočevarske kot slovenske pesmi, in otroška folklorna skupina iz Občic s kočevarskimi plesi. Tretji dan so v Črnem Potoku in Zajčjem Polju, nekdanjih kočevarskih vaseh, učenci OŠ Belokranjskega odreda ustvarjali na likovni koloniji, po istem območju pa je potekal pohod s spoznavanjem vasi. V soboto bo v okviru dogodka sledil še pohod med Koprivnikom in Mirno goro.
»Veliko kulturne dediščine je za Kočevarje, ki so se umaknili iz Posavja, ostalo tam, zato imamo precej skupnih tem s Posavskim muzejem,« je ob tem pojasnila direktorica Pokrajinskega muzeja Kočevje Vesna Jerbič Perko.
V vojni ni zmagovalcev
Kočevski Nemci so morali zapustiti svoje domove in se naseliti na domove izgnanih Slovencev. »To je skupna zgodba izgubljenih domov,« je poudarila Jerbič Perko. Direktorica Posavskega muzeja Brežice Alenka Črnelič Krošelj pa je dodala, da so v njihovem muzeju obogatili stalno razstavo o Kočevarjih v Posavju z novimi vsebinami. »Predstavili smo tudi posebne zgodbe, kot je zgodba družine Činkel in nemškega duhovnika, ki je skrbel za izgnance v različnih delih Nemčije. Ob tem smo pripravili tudi kratek film s pričevanji, posnetimi skozi oči takratnih otrok.
Pomembno je, da ob takih obletnicah opozorimo, da so vojne nesmiselne in da najbolj prizadenejo družine ter vsakdanje življenje. V resnici ni zmagovalcev, vsi so žrtve. To je sporočilo, ki ga želimo prenesti naprej,« je zaključila Črnelič Krošelj.
Na posvetu so sodelovali ugledni strokovnjaki – dr. Mitja Ferenc, dr. Ivanka Počkar, Živa Pogorelec, Anja Moric, dr. Monika Kokalj Kočevar in drugi poznavalci tistega časa in prostora.
(mgć)
