Otroci, mlajši od 13 let, po novem evropskem predlogu ne bi smeli uporabljati družbenih omrežij, med 13. in 15. letom pa bi do njih dostopali le prek omejenih računov pod nadzorom staršev oziroma skrbnikov. Samostojen račun bi lahko odprli šele pri 15 letih. Slovenija takšen postopni pristop podpira, ob tem pa na pristojnem ministrstvu poudarjajo, da zgolj postavljanje starostnih meja ne bo dovolj.
Evropska komisija je danes predstavila predlog EU KIDS Act, s katerim želi po vsej Evropski uniji določiti enotnejša pravila za dostop otrok do družbenih omrežij. Predlog predvideva več različnih stopenj zaščite glede na starost otroka.
Do dopolnjenega 13. leta družbena omrežja ne bi bila dostopna, otroci med 13. in 15. letom pa bi lahko uporabljali le tako imenovane mini račune, ki bi jih vzpostavili in nadzorovali njihovi starši oziroma skrbniki. Ti računi bi imeli omejene funkcije in čas uporabe. Samostojni osebni računi bi bili mogoči od 15. leta, za mladoletne uporabnike pa bi morale platforme še naprej zagotavljati dodatne varnostne mehanizme.
Slovenija podpira postopni pristop in starostno mejo 15 let za samostojen dostop do družbenih omrežij. Kot so sporočili s pristojnega ministrstva, je medresorska delovna skupina takšno rešitev prepoznala kot primerno za slovensko okolje, Slovenija pa je to stališče zagovarjala tudi v dosedanjih razpravah na evropski ravni.
Na ministrstvu posebej pozdravljajo tudi spremembo, po kateri več odgovornosti za varnost mladoletnih uporabnikov ne bi nosili zgolj otroci in njihovi starši, temveč tudi ponudniki digitalnih storitev.
»Načelo, da morajo ponudniki dokazati varnost svojih produktov in storitev, še preden ti dosežejo mladoletne uporabnike, predstavlja pomemben premik v smeri učinkovitejše zaščite otrok,« poudarjajo na ministrstvu.
Starostna meja sama ne bo dovolj
Ob razpravah o omejevanju dostopa do družbenih omrežij na ministrstvu opozarjajo, da postavitev starostne meje rešuje le del problema. Otroci in mladostniki se v digitalnem okolju srečujejo s škodljivimi vsebinami, manipulativnimi oziroma zasvojljivimi načini delovanja platform, spletnim nasiljem in drugimi tveganji.
Zato želijo poleg omejevanja dostopa več pozornosti nameniti tudi digitalni in medijski pismenosti. Otroci se morajo po njihovem mnenju naučiti tehnologijo uporabljati varno, odgovorno in kritično.
Pomembno vlogo bodo pri tem imele tudi šole. Ministrstvo skupaj z javnimi zavodi in drugimi deležniki že usposablja učitelje in druge strokovne delavce za delo v digitalnih učnih okoljih.
V slovenskih osnovnih šolah sicer že veljajo omejitve glede uporabe elektronskih naprav. Te lahko učenci v šoli uporabljajo za namene vzgoje in izobraževanja v skladu z učnimi načrti, smernicami in drugimi šolskimi dokumenti. Številne šole so uporabo mobilnih telefonov med poukom že prepovedale, nekatere pa so omejitve razširile na celotno območje šole.
Končna pravila še niso sprejeta
Predlog Evropske komisije še ne pomeni, da bodo nova pravila začela veljati takoj. Predlog EU KIDS Act čaka nadaljnja zakonodajna obravnava na evropski ravni.
V Sloveniji bo medresorska skupina delo nadaljevala tudi s posvetovanji. Vanjo želijo vključiti otroke in mlade, starše, učitelje, zdravstvene in druge strokovnjake ter predstavnike civilne družbe.
Cilj je po navedbah ministrstva poiskati rešitev, ki otrok ne bo le omejevala pri uporabi družbenih omrežij, ampak bo hkrati povečala njihovo varnost in jih pripravila na odgovorno uporabo digitalnega sveta.