Ob svetovnem tednu dojenja, ki ga vsako leto obeležujemo v začetku avgusta, Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) in Unicef poudarjata pomen dojenja za zdravje otrok, mater in širše družbe. Letos poteka pod sloganom »Prednost dojenju: razvijajmo trajnostne podporne sisteme«, ki izpostavlja povezavo med dojenjem in cilji trajnostnega razvoja.
Dojenje ima številne dokazane koristi. Otroku zagotavlja optimalno prehrano in zaščito pred številnimi boleznimi, materam pa pomaga pri okrevanju po porodu in dolgoročno zmanjšuje tveganje za določene bolezni. Poleg fizičnih koristi prinaša tudi pomembne čustvene učinke – bližina, varnost in nežnost, ki jih otrok doživlja med dojenjem, pomembno vplivajo na njegov duševni razvoj.
Svetovna zdravstvena organizacija priporoča izključno dojenje v prvih šestih mesecih življenja, kasneje pa ob uvajanju dopolnilne hrane do drugega leta ali dlje, če to ustreza materi in otroku. Kljub temu pa dojenje ni vedno samoumevno ali enostavno. Številne matere se po porodu srečujejo z različnimi težavami, ki lahko vplivajo na njihovo odločitev ali zmožnost dojenja.
V Sloveniji se pogostost dojenja po odpustu iz porodnišnice hitro zmanjšuje. Po podatkih NIJZ se šestmesečnih dojenčkov doji le še okoli polovica, 12-mesečnih pa le četrtina. Povprečno matere dojijo okoli sedem mesecev, pri čemer je pot do uspešnega dojenja pogosto prepletena z izzivi, pri katerih je ključna pravočasna podpora.
Podpora materam tudi v lokalnem okolju
V Zdravstvenem domu Kočevje in Ribnica ob letošnjem svetovnem tednu dojenja ne načrtujejo posebnih dogodkov, a kljub temu Center za krepitev zdravja občasno deli koristne informacije o dojenju na svojih družbenih omrežjih. V okviru priprave na porod in starševstvo pa je vključeno tudi posebno predavanje, posvečeno izključno dojenju.
Izkušnje kažejo, da se v Kočevju večina mamic trudi dojiti vsaj do prvega meseca otrokove starosti. Če dojenje uspe, ženske običajno dojijo različno dolgo – od nekaj tednov do več kot dveh let. Vse več mamic doji in želi dojiti svoje otroke, v Ribnici ocenjujejo, da je delež doječih mamic okoli 80%, ocena povprečnega časa dojenja je 6 mesecev polnega dojenja.
Težave, kot so boleče bradavice, nezadostno pridobivanje teže pri otroku ali čustvena izčrpanost, pa lahko vodijo v prezgodnje opuščanje dojenja, opažajo v Kočevju.
Na žalost niso vse mamice, ki ne dojijo, upravičene do recepta za adaptirano mleko. To se lahko na recept predpiše le v izjemnih primerih, kot so alergije pri otroku ali nedonošenost. Nekatere občine v Sloveniji sicer subvencionirajo prehrano dojenčkov iz socialno ogroženih družin.
Ko se mamice po porodu srečujejo s težavami pri dojenju, se najpogosteje obrnejo na svojo patronažno sestro, ki družino spremlja že od nosečnosti, pozna otroka in starše ter ji ti zaupajo. Pomoč poiščejo osebno, po telefonu ali elektronski pošti. Včasih se za nasvet obrnejo tudi na pediatra, osebje otroškega dispanzerja ali ginekološke ambulante. Pri dojenčkih, ki so vključeni v razvojno ambulanto, se starši ob prikazu rokovanja z dojenčkom pri diplomirani babici pogosto z njo posvetujejo tudi glede dojenja.
Andreja Petek, dipl. bab. iz Zdravstvenega doma Kočevje, si želi, da bi dojenju namenili še več pozornosti in podpore, saj se zaveda, koliko truda in pomoči mamice potrebujejo, da dojenje uspe.
