fbpx
E-UTRIP
Aktualno Izlet Novice Ribnica

Do najsvetlejše točke v Ribnici, k cerkvi Sv. Ane

Prijetna in ravno prav zahtevna pot za vsakogar ter prelep razgled na ribniško-kočevsko dolino so lastnosti, ki marsikoga premamijo, da se odpravi na pot do najbolj priljubljene ribniške pohodniške točke, cerkvice sv. Ane nad Ribnico. Kljub temu pa se mnogi do nje še niso odpravili nikoli, pa čeprav nam je praktično na dosegu rok. Zato smo se odločili, da vam ponudimo idejo za izlet, ki jo še kako dobro lahko izkoristite v prihajajočih toplih, pomladnih dneh.

KJE SE CERKEV SV. ANE NAHAJA

Ribniško polje obdajata dva razpotegnjena kraška hrbta, in sicer Velika gora z najvišjim vrhom na višini 1254 m ter Mala gora, ki je nižja za okoli 300 m. Slednja je v zgodovini odigrala pomembno vlogo, saj so v času turških vpadov na tamkajšnjem vrhu občasno zakurili kres, ki je okoliške kraje opozarjal na bližajočo se nevarnost. Mala gora pa ima pomembno vlogo še danes, saj na njej kot nekakšen »svetilnik« nad Ribnico stoji majhna, prikupna cerkvica sv. Ane, ki stoji na nadmorski višini 920 m, v njej pa skoraj vsak mesec poteka sveta maša. Priljubljena je tudi med romarji, ki se do tu odpravijo iz Nove Štifte.

CERKVICA NEKOČ IN DANES

Po zapisu v urbarju čas izgradnje cerkve sega v leto 1576, tekom let pa je doživljala nenehne spremembe, tako v notranjosti kot zunanjosti, predvsem zaradi večkratnih poškodb s strani strel in ognja. Nekoč so notranjost cerkve krasili kar trije oltarji, leta 1889 pa so izdelali novega, ki je nadomestil prejšnje. Danes v cerkvi tako stoji le en. Notranjost pa poleg oltarja krasijo tudi številne umetnine sodobnih umetnikov, kiparja Staneta Jarma, ki je izdelal daritveni oltar in naslikal slike križevega pota, slikarja Lojzeta Čemažarja, ki je leta 1990 izdelal fresko na slavoloku ter kiparja Draga Koširja, ki je izrezljal vrata v cerkev. Cerkev je s tovrstnimi umetninami tako še bolj pridobila na veljavi, največja dragocenost cerkve, slika sv. Ane z Jezusom in Marijo, ki jo je naslikal Valentin Metzinger, pa je shranjena v dolini, v ribniškem župnišču, saj v samoti cerkve sv. Ane ne bi bila varna. Cerkev je v letu 1990 dobila tudi elektriko, ki jo sicer proizvaja agregat. Tako so jo opremili tudi s prelepim kristalnim lestencem in reflektorji, ki skrbijo za primerno osvetlitev.

PRILJUBLJENA TOČKA MED POHODNIKI

Velik pomen cerkev predstavlja tudi tistim, ki si želijo le rekreacije in sprostitve. Zelo priljubljena je namreč predvsem med ribniškimi pohodniki, izmed katerih se nekateri do nje odpravijo tudi večkrat na leto, celo vsak dan. K temu je veliko pripomoglo tudi tekmovanje, ki ga v času t.i. zimskih pohodov organizira Klub ponosnih posameznikov, iz Ribnice.

Klub deluje na področju različnih športnih dejavnostih vseh, ki jih veseli rekreacija in gibanje v naravi. Organizirajo številne vodene skupinske vadbe za vse generacije, tako za ženske kot moške, ne glede na športno predznanje, ter različne pohode, preko katerih posamezniki spoznavajo ožjo in širšo okolico. Poleg pohodov pa organizirajo tudi kolesarske izlete, ki potekajo večinoma izven prometnih cest.

ZIMSKI POHODI NA SV. ANO

Kot omenjeno pa klub organizira tudi t.i. zimske pohode na sv. Ano, kjer lahko sodelujejo vsi, ki si želijo doživetij v naravi, miru, tišine in sprostitve. Pohode spremlja geslo »Trije letni časi in en cilj«, saj potekajo od 1. novembra, ko še velja koledarska jesen, do 20. aprila v naslednjem letu, ko je že nastopila pomlad, in tako skupaj z zimo zaobjemajo tri letne čase. V tem času poteka tudi tekmovanje za naj pohodnico ali pohodnika, ki ga izberejo na podlagi števila obiskov sv. Ane. Pohodniki se namreč ob prihodu na vrh vpišejo v vpisno knjigo, ki se dan pred začetkom nahaja na običajnem mestu v poštnem predalčku pri cerkvi, vendar ne več kot enkrat na dan, kar pomeni, da ob zaključku tekmovanja lahko dosežejo maksimalno 171 vzponov ali 172, v kolikor gre za prestopno leto. Ob zaključku tekmovanja ob cerkvi pripravijo manjšo prireditev, ki poteka prvo soboto v mesecu maju in na kateri razglasijo rezultate, na njej pa sodelujejo vsi, ki so v času zimskih pohodov cilj dosegli vsaj dvajsetkrat. Izbere in razglasi se tri pohodnike v moški kategoriji in tri v ženski, ki opravijo največ vzponov. Vsi naj pohodniki prejmejo tudi praktične nagrade sponzorjev kluba. Po podatkih kluba se v vpisno knjigo redno vpisuje od 50 do 70 pohodnikov, vrh pa je seveda obiskan v še večjem številu, vseh naj bi bilo vsaj 100, ki se do tu odpravijo večkrat na leto.

Foto: Klub ponosnih posameznikov.

KAKO DO CERKVICE

Najbolj obiskana pešpot k cerkvi sv. Ane se začne nekoliko naprej od obrtne cone Lepovče, vozimo se mimo podjetja Riko in kmalu naletimo na makadamsko cesto, po kateri vztrajamo še kakšen kilometer. Pozorni moramo biti na tablo, ki nas usmerja levo, proti Francetovi jami. Zavijemo nanjo in čez približno 20 metrov parkiramo ob cesti. Od tu pot nadaljujemo naprej po makadamski poti, ki se ji čez 100 metrov iz leve strani priključi še ena, označena pešpot iz Ribnice. Kmalu naletimo na Jamarski dom 1889 in nadaljujemo mimo njega ter sledimo markacijam na desni strani poti. Pot je tokrat že nekoliko strmejša. Po približno dvajsetih minutah hoje prispemo do široke makadamske ceste, ki jo prečkamo in nekoliko levo sledimo markacijam ob gozdni pešpoti. Hodimo nekaj minut in kmalu naletimo na travnato jaso s sadnim drevjem. Pot nas vodi mimo kmetije do naslednjega razpotja, kjer se držimo leve. Po približno štiridesetih minutah hoje od izhodišča prispemo do učne table Doživljanje gozda, od koder pešpot postane strmejša. Nič zato, saj že po desetih minutah prispemo do nekdanje oglarske kope, kjer si lahko nekoliko oddahnemo in si jo ogledamo. Nadaljujemo s pohodom in po slabih petnajstih minutah prispemo na cilj.

VRH KOT ČUDOVITA RAZGLEDNA TOČKA

Tu, ob cerkvi sv. Ane, se nam odpre prelep pogled proti jugu, jugovzhodu, vzhodu in tudi zahodu. Na jugu svojo mogočnost izkazuje celotno hribovje Velike gore in Travna gora ter pod njo znamenita cerkev v Novi Štifti. Pogled seže naprej do Goteniške gore, na jugovzhodu pa celo do hrvaškega Gorskega Kotarja, Bjelolasice ter okoliških vzpetin. Na vhodu nam pogled ukrade Stojna ter Kočevski Rog ter pred njima Kočevsko polje s Kočevjem, ob lepem vremenu lahko v daljavi opazimo celo Mali Klek na Hrvaškem. V smeri zahoda pa nam pozornost ukrade čudovit pogled na ribniško dolino do Snežnika ter Slivnice nad Cerknico, ki jemlje sapo predvsem v času sončnih zahodov, sončni žarki, skupaj z oblaki, pa nam lahko pričarajo resnično pravljični ambient.

Razgled ob cerkvici navdušuje pohodnike. Foto: Vasilij Mate.

KAM V OKOLICI

Cerkev sv. Ane velja za izhodišče do nekaterih drugih atrakcij. Najbližja je Planinska koča, ki je od cerkve oddaljena približno dve minuti hoje proti zahodu. Zgrajena je bila leta 1990, na mestu nekdanje kmetije in mežnarije Antona Blatnika, zapuščene okoli leta 1850, od nje pa so ostale le ruševine. Obnovili so klet, ki je bila porušena in zasuta s kamenjem ter nad njo zabetonirali nosilno ploščo, na kateri so zgradili leseno brunarico. Z izgradnjo so se potrudili člani Planinskega društva, ki so temu namenu namenili kar nekaj časa. Dogradili so jo leta 1992 in jo slovesno odprli junija 1993.

Koča je najbolj oblegana med vikendi, ob sobotah in nedeljah, ter praznikih, saj je le takrat odprta. Znotraj koče se v skupni jedilnici lahko okrepča dvajset pohodnikov, pri mizah pred kočo pa še štirideset. Za tiste, ki si želijo nekoliko drugačnega doživetja in podaljšati izlet ter dodobra spoznati okolico, pa se lahko odločijo tudi za prenočevanje v koči, saj je v njej urejenih petnajst ležišč.

Planinska koča pri sv. Ani.

V koči pa vsako leto poteka tudi Salamijada, tekmovanje, na katerem se s svojimi izdelki pomerijo proizvajalci salam, ki bo letos potekalo 28. marca. Tekmovalci izdelujejo in dozorevajo salame na tradicionalen, suhorobarski način, s čimer ohranjajo tradicijo. Tekmovanja se udeležijo tako domačini kot tudi navdušenci iz okoliških krajev, imena zmagovalcev pa so vsako leto »ožigosana« in vgravirana na prav posebni leseni tabli, ki visi v planinski koči.

Imena zmagovalcev Salamijade ovekovečena na leseni tabli v koči. Foto: Pohribih.net.

Stene sv. Ane z razglediščem

Ena izmed možnosti, kam lahko zaidemo v okolici cerkve s. Ane, pa so t. i. Stene svete Ane, ki so od cerkve oddaljene približno dvajset minut ter so na višini 962 m. Tu stoji tudi manjši kamnito-betonski opazovalni stolp, postavljen za potrebe geodetov, vendar nanj ni dovoljeno plezati. Ob njem je tudi vpisna skrinjica, v kateri pohodniki lahko ovekovečijo svoj obisk. Ta točka žal ni razgledna, saj je poraščena z gozdno vegetacijo. A nič zato, saj se v neposredni bližini nahaja najvišji vrh Male gore, od koder je videti lep razgled proti vzhodu, na Struško dolino in Suho Krajino, ter proti severu, kjer se ob lepem vremenu vidijo vrhovi Kamniško-Savinjskih Alp.

Kamnito-betonski opazovalni stolp je namenjen zemljemerstvu.

Francetova jama

Razočarani ne boste niti navdušenci nad jamami, saj se v bližini nahaja Francetova jama, ki je nekje na tretjini poti proti sv. Ani. Globoka je pet metrov, dno je zasuto s kamenjem, v njej pa naletimo na dvorano, visoko kar 3-4 metre. V njej so številne suhe ponvice, dva večja kamenja sigaste tvorbe in sigaste zavese. Brez skrbi, v njej ne vlada popolna tema, saj vanjo proseva nekaj svetlobe. Zanimiva pa je zgodba, kako je jama dobila ime. Sprva so jo jamarji želeli poimenovati Ježevka, saj je bil takrat namreč lastnik parcele, na kateri se jama nahaja, France Klun – Jež. V letih po 2. sv. vojni, ko so jamo odkrili, pa se je v njo spustilo kar pet Francetov, zato so jamo poimenovali kar Francetova. Društvo za raziskovanje jam Ribnica je kasneje odkupilo parcelo in v neposredni bližini, leta 1960, postavilo temelje za izgradnjo Jamarskega doma, ki so ga končali tri leta pozneje. Pa še nekaj… Ste vedeli da je Jamarski dom pri Francetovi jami prvi tovrsten objekt, ki so ga zgradili v bivši Jugoslaviji? Tako je! Objekt ima zato še toliko večjo vrednost, kot se morda zavedamo in prav je, da ga varujemo kot »punčico svojega očesa«.

Jamarski dom pri Francetovi jami velja za prvi tovrstni objekt v bivši Jugoslaviji.

M.K.

Sorodni članki

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Soglašam Več o piškotkih

Piškotki