E-UTRIP
(Foto:Ziga Zivulovic jr./Bobo)
Featured Novice Politika

DISKRIMINACIJA žensk pri zaposlovanju


Iskalke zaposlitve se soočajo z diskriminacijo na zaposlitvenih intervjujih, razkriva Sindikat Mladi plus. Ženske dobivajo vprašanja, ki posegajo v njihovo zasebnost in niso povezana z delovnim mestom. Včasih delodajalci celo zahtevajo, da ženske podpišejo izjavo, da v določenem obdobju ne bodo zanosile ipd. Delodajalci tudi danes zaposlujejo za določen čas in objavljajo diskriminatorne oglase o zaposlitvi.

Poleg tega se ženske soočajo z diskriminacijo pri plačilu. Zaskrbljujoče je, da se plačna vrzel v zadnjih letih v Sloveniji povečuje: v letu 2011 je ta znašala 3,3 %, v letu 2012 4,5 %, v letu 2013 6,3 %, v letu 2014 7,0 %, 8,1 % v letu 2015, v letu 2018 pa kar 9,3 %.

Na splošno so bile ženske v EU leta 2016 v povprečju plačane 16,2 odstotka manj kot moški. To praktično pomeni, da ženske v Evropi od 2. novembra do konca leta delajo zastonj.

Ženske višje izobražene, a z nižjo plačo

Čeprav je med višje- in visokošolsko izobraženimi na trgu dela več žensk (59 %), so ženske tudi v teh poklicih prejemale nižje plače kot moški. Glede na izobrazbeno strukturo so v letu 2018 najvišjo povprečno mesečno bruto plačo prejeli višje- in visokošolsko izobraženi; ta je znašala 2.404 EUR. Višje- in visokošolsko izobraženi moški so zaslužili več kot ženske s tako izobrazbo (prvi 2.683 EUR, druge 2.200 EUR). Tisti s srednješolsko izobrazbo in tisti z osnovnošolsko izobrazbo ali manj so zaslužili bistveno manj, prvi 1.447 EUR (moški 1.530 EUR, ženske 1.311 EUR) in drugi 1.192 EUR (moški 1.282 EUR in ženske 1.067 EUR). (vir: Strukturna statistika plač, Slovenija, 2018)

V Sloveniji je delež žensk s terciarno izobrazbo precej večji kot pri moških, kljub temu pa so njihove plače v povprečju nižje od plač moških. Plačna vrzel je največja prav pri terciarno izobraženih, kar lahko povezujemo s skromno zastopanostjo žensk na mestih odločanja in bolje plačanih mestih ter z nadpovprečno zastopanostjo žensk v dejavnostih z nizkimi plačami.

Raziskava Razlike v delovnih pogojih na univerzi in akademski sferi kaže, da se razlike med spoloma v znanosti pojavljajo tam, kjer so prostori prestiža in časti. Če ženske dobijo funkcije, dobijo tiste, ki so slabše plačane in niso tako prestižne: so prodekanje za študijske zadeve, moški so dekani, rektorji in so seveda tam, kjer se odloča o denarju, delovnih mestih, kadrovanju, raziskovalnih usmeritvah (primer: članstvo Slovenske akademije znanosti in umetnosti: 154 moških in samo 16 žensk).

Posebno ranljiva skupina za diskriminacijo so mlade ženske v prekarnih oblikah dela. Obstajajo primeri delodajalcev, ki od žensk, zaposlenih v gostinstvu, zahtevajo nošenje kratkih kril in majic z globokim izrezom. V zadnjih letih so odmevali tudi primeri spolnega nadlegovanja na institucijah, ki bi morale zagotavljati izobraževanje ter enake možnosti in pravice.

Sorodni članki

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Soglašam Več o piškotkih

Piškotki