S predstavitvijo knjige Izvor: Kočevje – Fotografija desetih so v sredo, 15. oktobra, v Pokrajinskem muzeju Kočevje obeležili desetletnico delovanja Likovnega salona Kočevje, ki pod okriljem muzeja že deset let pomembno soustvarja likovno in fotografsko dogajanje v regiji.
Na dogodku je bila prisotna večina avtorjev, katerih dela so vključena v publikacijo – Rudi Uran, Urška Pečnik, Željko Stevanić, Aleš Gregorič, Bruno Toič in Klavdij Sluban – ti so spregovorili o svojem delu, ustvarjalnih pristopih in izboru fotografij, predstavljenih v knjigi. Odsotne fotografe je občinstvu predstavila kustosinja in vodja projekta Nadja Kovačič, umetnostni zgodovinar Miha Colner pa je v uvodu osvetlil pomen fotografskega zbornika v širšem umetnostnem kontekstu.
Publikacija Izvor: Kočevje – Fotografija desetih je nastala kot del razstavnega programa, posvečenega umetniškim fotografom, katerih izvorni kraj je Kočevje. Pokrajinski muzej Kočevje jo je izdal in založil, za grafično podobo je poskrbela Mina Fina – Grupa Ee, za prevod v angleščino Sunčan Stone, lektoriranje pa je opravila Sara Turk. Avtorica projekta in urednica knjige je Nadja Kovačič.
Kot je v spremnem besedilu zapisal Miha Colner, izbor ni bil osredotočen le na tehnično dovršenost ali profesionalno delovanje, temveč predvsem na dolgoročno vizijo, konsistentnost in predanost umetniški praksi. Vseh deset ustvarjalcev povezuje izvor – Kočevje – vendar vsak od njih v svojem delu odseva popolnoma drugačen svet, občutek in pogled na realnost.
Aleš Gregorič – Brutalna arhitektura nekdanje Jugoslavije
Serija Brutalna arhitektura ex Yu. Aleša Gregoriča (1966) nastaja od leta 2020 in se osredotoča na pozabljene partizanske spomenike po nekdanji Jugoslaviji. Njegove fotografije ne dokumentirajo propadanja, temveč utelešajo spoštovanje do njihove mogočnosti in simbola veličine, ki jo spomeniki nosijo v prostoru. Gregoriča zanima predvsem učinek pompoznosti v pokrajini – trenutek, ko monumentalnost postane tiha priča zgodovine.
Tomaž Gregorič – Periferije
Tomaž Gregorič (1969) v svojem opusu, ki ga zaznamuje serija Periferije, beleži nadrealne podobe vsakdana. Njegova fotografija ni rezultat načrtovanja, temveč intuicije – fascinacija nad preprostimi, včasih bizarnimi prizori, ki jih večina ljudi spregleda. V njegovih delih se prepletata spontanost in premišljen pogled, ki išče poezijo v navidez nepomembnem.
Dino Kužnik – Ameriške sanje skozi drugačne oči
Dino Kužnik (1986) se je uveljavil s serijo Shaped by the West, ki je nastajala med letoma 2016 in 2019 med njegovimi potovanji po Združenih državah. Skozi objektiv razkriva stereotipe o »obljubljeni deželi«, ki se v njegovih podobah kaže kot prostor kontrastov, tišine in simbolnih presežkov.
Jaša Müller – Eksperiment in avtoportret
Najmlajši med ustvarjalci, Jaša Müller (2000), je v knjigi predstavljen s serijo avtoportretov, kjer raziskuje lastno identiteto s kombinacijo digitalne in fizične obdelave. Njegovi portreti, sprva nevtralni in brezizražni, postanejo raziskava čustev in duhovnih stanj, ujetih med resničnostjo in vizualno interpretacijo.
Vito Oražem – pionir holografije
Vito Oražem (1959) je v osemdesetih letih raziskoval umetniške razsežnosti holografije in bil med soustanovitelji holografskega laboratorija v Osnabrücku ter Nemške družbe za holografijo. V knjigi je predstavljen s serijo hologramov, ki razkrivajo preplet svetlobe, prostora in percepcije ter prestopajo meje med znanostjo in umetnostjo.
Urška Pečnik – moda kot umetnost
Urška Pečnik (1991) v ciklu Moda = Art združuje svet visoke mode in marginalne prostore vsakdana – avtobusne postaje, zapuščene zgradbe, surovo naravo. S tem ustvarja kontrast med glamurjem in realnostjo ter postavlja vprašanja o lepoti, vlogi žensk in prostoru sodobne estetike.
Klavdij Sluban – spomin in tišina
Mednarodno priznani fotograf Klavdij Sluban (1963) je v zadnjih letih ustvaril serijo, ki temelji na simboliki peglezna in biča – predmeta, povezana z zgodbami taborišča Rab in usodami domačinov iz Loškega Potoka. Njegove fotografije so tihe, spoštljive in polne neizrečene bolečine, ujeto v vizualni jezik spomina.
Željko Stevanić – poezija vode
Željko Stevanić (1975) v seriji Vodne vizije raziskuje lepoto in krhkost vode. Z igro svetlobe, senc in gibanja ustvarja abstraktne kompozicije, ki hkrati opozarjajo na pomen ohranjanja čiste pitne vode. Njegov pogled ni dokumentaren, temveč kontemplativen – voda kot odsev sveta in samega sebe.
Bruno Toič – subkultura in trenutek
Bruno Toič (1966) je v knjigi predstavljen s portreti in reportažnimi fotografijami kočevske subkulture devetdesetih let. Njegove fotografije niso zgolj dokument časa, temveč pristen prikaz energije, spontanosti in utripanja mladosti v času družbenih sprememb.
Rudi Uran – dialogi vsakdana
Rudi Uran (1961) v svojem opusu ustvarja Dialoge – parne fotografije, ki nastajajo spontano, brez načrtovanja. V njih se srečujejo naključni prizori ulic, parkov, trgovin in človeškega gibanja. Uranov svet je vsakdanji, a v njem odkrijemo red in estetiko, ki ju vidi le potrpežljivo oko fotografa.
Publikacija Izvor: Kočevje – Fotografija desetih je v bistvu zgodba o ljudeh, ki jih povezuje skupni kraj in neizmerna potreba po ustvarjanju. Hkrati pa je poklon Kočevju – mestu, ki je skozi umetnost znova našlo svoj prostor na kulturnem zemljevidu Slovenije.
