V noči na sredo bo vrhunec dosegel eden najbolj znanih meteorskih rojev – Perzeidi. Kljub temu da bo število utrinkov največje prav to noč, pogoji za opazovanje ne bodo idealni, saj bo Luna še vedno močno osvetljena. Svetla luna bo tako otežila opazovanje šibkejših meteorskih utrinkov, a kljub temu bo na nočnem nebu moč opazovati več drugih zanimivih nebesnih pojavov.
Po besedah Igorja Žiberne, profesorja na mariborski filozofski fakulteti in predsednika Astronomskega društva Orion, bo že pred polnočjo mogoče videti planet Saturn s skoraj poravnanimi kolobarji, ob nekaj sreče tudi planet Uran, proti jutru pa še Jupiter in Venero, ki bosta zelo blizu skupaj in vidna v istem zornem polju. Poleg tega je poletno nočno nebo bogato z objekti globokega neba, kot so meglice in galaksije, kar dodatno popestri opazovanje.
Meteorski roji nastanejo, ko Zemlja na svoji poti okoli Sonca prečka meteoroidno vlakno – oblake delcev, ki jih za sabo puščajo kometi. Ti delci, imenovani meteoroidi, ob vstopu v atmosfero zgorijo in zasijejo kot meteorji. Če pa preživijo prehod skozi atmosfero in padejo na Zemljo, jih imenujemo meteoriti. Barva svetlobe, ki jo meteor oddaja, razkriva kemično sestavo delca – od oranžno-rumene za natrij do rdeče za atmosferski dušik in kisik. Hitrost meteoroidov se lahko giblje tudi do 72 kilometrov na sekundo, Perzeidi pa v atmosfero vstopajo s povprečno hitrostjo okoli 59 km/s.
Meteorski roji dobijo ime po ozvezdjih, iz katerih navidezno izvirajo. Danes je pri Mednarodni astronomski zvezi priznanih 95 meteorskih rojev in več kot 400 kandidatov. Roji niso stalni, saj se lahko lega meteoroidnih vlaken sčasoma spremeni ali pa celo izginejo, če komet razpade.
V manj kot mesecu dni se sicer pri nas obeta še en tudi za širšo javnost zanimiv astronomski pojav, ko bomo 7. septembra lahko opazovali popolni Lunin mrk.
