fbpx
E-UTRIP
Operativni vodja Robert Grubenšek.
Aktualno Dobro je vedeti Zanimivosti & Zabava

Dan na Dobu: Vas zanima delo pravosodnega policista?

Ura je nekaj minut do osme zjutraj. Z ekipo se ustavimo pred mostičkom, ki nekako simbolično loči svobodo od njenega nasprotja. Pred tem vhodom v kompleks Zavoda za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni stoji opozorilna tabla: »Objekt je pod video nadzorom in prepovedano snemanje ter fotografiranje«. Eden za drugim proti Zavodu peljejo avtomobili, ljudje se tja odpravljajo na delo.

Na poti do rampe srečamo moškega, ki z vrečo polno osebnih stvari odhaja iz stavbe. »Verjetno se mu je iztekla kazen,« razmišljamo. Še vedno na delo prihajajo zaposleni in tudi to nas spodbudi k razmišljanju, kako je delati z ljudmi, ki so morda nekomu vzeli življenje, povzročili nesrečo, prekupčevali drogo ali zagrešili kakšno drugo kaznivo dejanje.Na vprašanje, kako je delati v zavodu za prestajanje kazni zapora, nam je tisti dan odgovoril višji pravosodni policist operativni vodja Robert Grubenšek.

Pozdravi naju s čvrstim stiskom rok. Odpeljemo se proti Lanšprežu, ki je od Zavoda oddaljen nekaj kilometrov. Na tej lokaciji namreč poteka centralno usposabljanje pravosodnih policistov.

Robert Grubenšek je pravosodni policist skoraj 13 let. »Delo mi je predstavljalo izziv, zato sem se odločil za ta poklic,« pove Grubenšek. Želeli bi si, da odločitev za ta poklic sprejme več mladih, saj v Sloveniji manjka vsaj še 100 pravosodnih policistov glede na obstoječ obseg nalog.

Zakaj je pravosodnih policistov premalo?

»Kako takšen poklic, kjer je ogrožena tudi varnost posameznika, narediti privlačen?« me zanima. Sogovornik mi postreže z dobrim odgovorom, da se tudi kakšen drug poklic v svojem bistvu ne zdi najbolj privlačen, a določeno skupino ljudi delo in njegove posebnosti preprosto pritegne. »Potrebno je izpostaviti tudi prednosti zaposlitve pravosodnega policista, da so omogočena redna izobraževanja in usposabljanja, stabilno delovno okolje, redno plačilo, dinamično delo, vplačilo obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja ter karierni in osebni razvoj ali če povem z našim sloganom: Pravosodni policist = »Poklic, s katerim rasteš!«

Trenutno je v Sloveniji zaposlenih okoli 550 pravosodnih policistov. Na dejstvo, da jih je premalo, trenutno vpliva več dejavnikov. » Odstotek brezposelnosti v Sloveniji je trenutno na nizkem nivoju. To je eden od razlogov, da je na trgu iskalcev zaposlitve, izbira dosti manjša od preteklih let. Drugi razlog je manjša prepoznavnost poklica. Naša strategija je predvsem v ozaveščanju in predstavitvi dela pravosodnega policista. Vemo, kdo so policisti in vojaki. Kdo je in kaj dela pravosodni policist?. Tretji razlog je tudi razmišljanje mlajše generacije in seveda trend zaposlitve. Preko družbenih omrežji mladi iščejo privlačne poklice z dobrim plačilom, možnosti dela na daljavo, neodvisnost,« razmišlja Grubenšek.

In če se vrnemo k nalogam pravosodnega policista, kaj pravzaprav počnejo?

»Primarna naloga pravosodnega policista je zagotavljanje reda in varnosti v zavodu. Zaprte osebe spremljamo v različne zunanje ustanove, npr. na sodišča in v zdravstvene ustanove. Opravljamo nadzor obiskov, sprehodov in drugih aktivnosti v zavodu. Opravljajo delo v gospodarski enoti in v logističnih dejavnosti. Poleg tega mora pravosodni policist spoznati tudi delo v oddelku za vzgojo,« pojasni pravosodni policist.

Za ta poklic se odločajo tudi ženske

»Skupina, mir-no, na des-no,« na čelu skupine kandidatov za pravosodne policiste veleva operativni vodja Robert Grubenšek.

V dveh vrstah je postavljenih skupaj 21 kandidatov, različnih starosti in izkušenj. Nekateri so že delali v vojski, policiji, spret drugi izhajajo iz čisto druge stroke. Med skupino opazimo tudi dekleta. »Tudi na Dobu imamo zaposlene ženske pravosodne policistke, ki so prisotne v času obiskov. Ženske obiskovalke namreč pregledajo pravosodne policistke,« pojasni vodja in doda, da se ženske brez težav postavijo ob bok moškim kolegom. »Včasih znajo biti še bolj ˝šarf˝«.

Natali Potočnik in Katja Godnov sta si od nekdaj želeli opravljati poklic povezan z varnostjo. »Želela sem delati ali v policiji ali vojski. Na koncu sem se odločila za to pot. Mislim, da imam te psihofizične sposobnosti, všeč mi je dinamika poklica,« pove Katja Godnov. »V Zavodu za prestajanje kazni zapora Ig sem delala že eno leto prej, preden sem šla na usposabljanje. Tekom usposabljanja si zato nisem premislila – vem, da je to tisto, kar želim početi,« doda Potočnikova.

Vprašanje varnosti poklica

Poklic pravosodnega policista v marsikomu vzbuja vprašanje varnosti. »Žal vseh dogodkov ni moč preprečiti, saj so izbruhi nezadovoljstva zaprtih oseb večkrat hipni in nepredvidljivi. Sicer je za varno delovno okolje poskrbljeno v prvi fazi z načrtom varovanja zavoda, varnostnim sistemom, varnostno opremo in z usposabljanjem pravosodnih policistov, pojasni operativni vodja Robert Grubenšek.

Število napadov na delavce po v zavodih zaporih in prevzgojnem domu (zavodih), ki delujejo na 14 različnih lokacijah po celotni Sloveniji, se je v primerjavi z lanskim letom zmanjšalo za dva primera. Od leta 2019 je tako zaznati upadanje števila napadov na delavce po zavodih. Leta 2019 je bilo napadov na pravosodne policiste 14, leto kasneje 13, lani 11.

Kot napad se šteje, ko med zaposlenim in posameznikom pride do fizičnega kontakta. Presenetljivo, med mirne zapornike v večini spadajo posamezniki, ki so zagrešili najhujše zločine. Večjih težav zaposlenim ne povzročajo prekupčevalci drog, predvsem tisti na vrhu takšnih kriminalnih združb. Tudi ne Romi. Največji izziv predstavlja delo z odvisniki.

21-letni David Jakolič z veseljem čaka konec usposabljanja, da lahko prične z delom. »Seveda, da so bili doma določeni pomisleki glede moje izbire. Ampak so na koncu rekli, da majhen ravno nisem, da bo šlo,« v smehu pove najmlajši kandidat, ki ga je od nekdaj zanimalo področje varnosti.

Kako poteka usposabljanje? Na podlago

9-mesečno usposabljanje poteka v treh sklopih. V prvem mesecu kandidati spoznajo osnovni sistem izvrševanja kazenskih sankcij ter spoznavanju dejavnosti dela v upravi. V tem času spoznavajo zapor, pripor in prevzgojni dom. V prvi skop spada spoznavanje z omejitvami, nalogami in pristojnostmi zaposlenih v zavodu.

Drugi programski sklop traja pet mesecev in je namenjen pridobivanju osnovnih teoretičnih in praktičnih znanj, ki so potrebna za izvajanje nalog pravosodnih policistov. Izvaja se centralno, za vse nove kandidate za pravosodne policiste. V predmetnik med drugim spada etika penološkega delavca, duhovna oskrba zaprtih, tehnike obvladovanja oseb, mediacija, starševstvo med prestajanjem kazni, preprečevanje samomorov, motnje duševnosti in osebnostne motnje, …

Tretji programski sklop je praktično usposabljanje in traja tri mesece in se izvaja v zavodu pod nadzorom poveljnika. Teoretična znanja se na terenu poglobijo. Kandidati za pravosodne policiste, ki so razporejeni na delo v varovanih objektih, ki niso zavodi, morajo najmanj en mesec usposabljanja opraviti v teh objektih.

Kandidati, ki smo jih obiskali so na usposabljanju že od začetka meseca septembra. Tekom obdobja usposabljanja, si redko kdo premisli. Vztrajajo in se na koncu tudi zaposlijo za nedoločen čas. »Moje osebno mnenje je, da oglaševanje poklica kot ˝privlačen˝ in poudarjanje samo dobrih plati poklica ni smiselno. Na takšen način bi na dolgi rok vsakemu poklicu naredil več slabega kot dobrega, predvsem pa nezadovoljne zaposlene. To vsekakor ni namen nobenega dobrega delodajalca. Naša strategija je poklic predstaviti podrobneje in morebitnim zainteresiranim pokazati dobre in slabe plati poklica. Tako smo si ljudje različni, so različni tudi poklici in prav je, da se iskalec zaposlitve seznani z vsemi segmenti dela,« zaključi Robert Grubenšek.

Trenutno je v zakonodajnem postopku sprememba našega krovnega zakona (Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij – ZIKS-1H). Ključen doprinos novele zakona je med drugim sprememba pri načinu zaposlovanja pravosodnih policistov. »S predhodno novelo zakona je bila v zakon dodana možnost zaposlovanja kandidatov za pravosodne policiste, ki se je v praksi izkazala za neustrezno. Kandidati se namreč zaposlijo za določen čas in so do zaključka usposabljanja uvrščeni v 18. plačni razred. Po uveljavitvi novele zakona bo ponovno omogočeno zaposlovanje v pravosodni policiji na način, ki je veljal pred zadnjo novelo, s čimer se bodo na novo zaposleni pravosodni policisti uvrstili v 24. plačni razred, kar bo bistveno boljše izhodišče,« dodajajo na Upravi RS za izvrševanje kazenskih sankcij.

Na območju jugovzhodne Slovenije imajo zainteresirani kandidati več zaposlitvenih priložnosti, saj se kot pravosodni policisti ali pravosodne policistke lahko zaposlijo v več zavodih: poleg Doba pri Mirni, tudi v Ljubljani in v Novem mestu ter na Igu, kjer je naš edini ženski zapor.

Sorodni članki

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Soglašam Več o piškotkih

Piškotki