E-UTRIP
Featured Dobro je vedeti Dom Narava & zdravje Novice Zanimivosti In zabava Zdravje

Da bo klima zdravju prijazna

Prihaja poletje – čas, ki se ga večina najbolj veseli, a tudi čas, ko se temperature povzpnejo tako visoko, da že težko normalno funkcioniramo. Na srečo je sodobna tehnologija (poleg še mnogih drugih revolucij) poskrbela za moderno rešitev tudi glede hlajenja (in ogrevanja) prostora – klimatsko napravo. Še vedno sicer marsikdo verjame, da je klima zdravju škodljiva, kar je lahko tudi res, če je ne uporabljamo pravilno. Zato si poglejmo nekaj temeljnih znanj, ki jih potrebujemo za varno uporabo klime, ki ne da zdravju škoduje, pač pa koristi.

Klimo postavimo v prostor, ki se najbolj segreva

Gre torej za prostor, kjer prevladujejo predvsem okenske površine, ki so preko dneva najbolj izpostavljene soncu, zato gre tu navadno za dnevno sobo ali spalnico.

Klimo si priskrbimo pravočasno in še privarčujmo

Resnica je namreč, da se za nakup klime največ ljudi odloči, ko je temperatura že nad 30 stopinj Celzija. Takrat trgovine seveda dvignejo cene oziroma ukinejo popust, pa tudi na montažo je potrebno počakati nekaj dni več. Zato z nakupom klimatske naprave že spomladi pridobite kar nekaj prednosti. Čakalne dobe so torej krajše, tako naprava kot montaža pa sta velikokrat cenejši kot v sezoni.

Pri nakupu klimatske naprave je potrebno v mislih imeti predvsem prostor, ki ga želimo klimatizirati, in pa naše potrebe – si želimo poleg ohlajanja prostora tudi segrevanje?

Strokovnjaki vedno bolj priporočajo nakup inverterske klimatske naprave, ki je zdravju prijaznejša in varčnejša. Pri nakupu se je pametno pozanimati predvsem glede treh stvari. 1. energijske porabe (in s tem stroškov uporabe), 2. hrupnosti in 3. karakteristik prostora, ki ga želimo klimatizirati (torej velikost oziroma volumen prostora, koliko ljudi se zadržuje v prostoru, drugi izviri toplote v prostoru – računalnik, televizija… pomemben pa je tudi podatek izolaciji prostora).

Kakšna je razlika med invertersko in navadno (»on/off«) klimo?

Navadna klimatska naprava deluje na principu vklopa in izklopa – torej, klima deluje s polno močjo in ko doseže želeno temperaturo, se izklopi in se kasneje spet vklopi. Inverterska klimatska naprava pa zvezno regulira moč same klime – torej, izpih je vedno primeren našim potrebam. Na primer, če si želimo prostor ohladiti na 25 stopinj, bo inverterska klima sprva delovala s polno močjo, ko pa se bo približevala 25-im stopinjam, bo delovala z manjšo močjo, ki pomeni tudi manj hladen izpih in bo tako temperaturo ustrezno uravnavala pri 25-ih stopinjah.

Kako vemo, kakšno moč klimatske naprave potrebujemo oz. kako jo lahko izračunamo?

Najbolje je, da vam pri tem svetujejo strokovnjaki, recimo pa, da je za neko srednje veliko stanovanje v srednji etaži s povprečno izolacijo potrebna moč približno 3 kW hladilne moči. S finančne strani praviloma klima ne bi smela predstavljati prevelikega bremena, seveda pa je vse odvisno od energijske porabe klime, kako pogosto se klima uporablja… Za povprečno veliko stanovanje bi nas zmerna uporaba klime stala evro ali dva na dan.

Med zunanjo in notranjo temperaturo naj ne bo nikoli več kot 8 stopinj Celzija, priporočeno pa je tudi, da se klime nikoli ne nastavi na manj kot 22 stopinj Celzija.

Servis vsaj enkrat na leto!

Pomembno je tudi pravilno in redno vzdrževanje klimatske naprave, zato je nujno servisnaprave opraviti vsaj enkrat na leto. V klimi se namreč nabira kondenzat, na katerem se sčasoma zaredijo mikroorganizmi, ki ogrožajo naše zdravje. Pri servisu se očisti filtre, opravi se dezinfekcija klimatske naprave, preveri se tlak plina, temperatura izpiha… S tem poleg zdravju varne uporabe poskrbimo tudi za daljšo življenjsko dobo klimatske naprave.

5 zanimivosti o klimatskih napravah

  • Prva sobna klimatska naprava je bila izdelana leta 1931, stala pa je približno 400 $. Takrat je povprečna delovna urna postavka znašala 0,64 $, kar pomeni, da je delavec moral oddelati 625 ur, da si jo je lahko privoščil.
  • Pred razvojem klimatskih naprav so številna podjetja in vladne službe imele poletne počitnice.
  • Količina energije, ki jih Združene države Amerike vsako leto porabi za klimatske naprave, je približno enaka količini energije, ki jo porabi celotna Afrika.
  • Razvoj sodobnih klimatskih naprav je omogočil napredek v medicinski tehnologiji, zvišal pričakovano življenjsko dobo, zmanjšal širjenje bolezni, ki so nekoč bile zelo pogoste v toplejših podnebjih ter dramatično povečal produktivnost zaposlenih.
  • Prvi koncept hlajenja zraka se je zgodil pred približno 500 leti. Ljudje v Perziji so gradili vetrne stolpe, da bi poskušali doseči enak učinek kot ga predstavlja klimatska naprava. Ti stolpi so bili opremljeni z »krili za zrak« katere naloga je bila ujeti prevladujoč vetrič. Notranji del kril je neprestano krožil, s tem je zgradbam dovajal vedno nov svež zrak in potiskal vroč zrak iz zgradbe. To je bilo prav posebej priročno, če upoštevamo da so temperature poleti narasle tudi čez 38 °C.

N.Š. in M.K.

Sorodni članki

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Soglašam Več o piškotkih

Piškotki