Ljudje se pogosto pritožujejo nad neprijetnim vonjem, ki spremlja razvoz živinskih gnojil, vendar je ta postopek nujen za ohranjanje rodovitnosti tal in kakovostno pridelavo hrane. Uporaba živinskih gnojil je v Sloveniji strogo urejena s predpisi, ki določajo obdobja, ko je njihova uporaba dovoljena ali prepovedana, da bi zagotovili učinkovito gnojenje in zaščito okolja.
V celinskem podnebju je uporaba tekočih organskih gnojil, kot sta gnojevka in gnojnica, prepovedana od 15. novembra do 1. marca. Po 15. februarju je dovoljena le za pripravo tal za setev jarih žit, trav in travno-deteljnih mešanic ali za dognojevanje ozimin.
V submediteranskem podnebju velja prepoved od 1. decembra do 15. februarja na zemljiščih brez zelene odeje ter od 15. decembra do 15. januarja na zemljiščih z zeleno odejo.
Hlevski gnoj, kompost in digestat v celinskem delu ni dovoljeno razvažati od 1. decembra do 15. februarja, v submediteranskem pa od 1. decembra do 1. februarja na golih tleh oziroma od 15. decembra do 15. januarja na zemljiščih z zeleno odejo. Za mineralna gnojila z dušikom je prepovedana uporaba od 15. oktobra do 1. marca, razen pri gnojenju ozimin in sejane travinje, kjer velja omejitev od 1. decembra do 15. februarja.
Poleg časovnih omejitev veljajo tudi splošne prepovedi gnojenja na poplavljenih, z vodo nasičenih, snežno prekritih in zamrznjenih tleh. Prav tako je na strmih zemljiščih, ki so nagnjena k površinskim vodam, potrebno omejiti odmerek gnojil tako, da enkratni odmerek dušika ne preseže 80 kg na hektar.
Z vidika predpisa gonjenje ni vezano na napovedane padavine, je pa gnojenje v ustreznih vremenskih razmerah del dobre kmetijske prakse. V Svetovalnem kodeksu dobrih kmetijskih praks za zmanjševanje izpustov amonijaka je priporočeno, da se gnojenje opravi v primernih vremenskih razmerah, in sicer na hladen in vlažen dan, zvečer ali ob rahlem deževanju.
Podnebne spremembe vplivajo na rastne razmere in optimalne termine gnojenja. V severovzhodni Sloveniji, kjer vegetacija začne zgodaj, lahko prepoved gnojenja do 1. marca povzroča težave pri zagotavljanju optimalne prehrane rastlin. Zaradi tega kmetje pogosto razvažajo gnojevko takoj po dovoljenem datumu, kar lahko povzroči povečan pojav neprijetnih vonjav in nezadovoljstvo lokalnega prebivalstva.
Razvoz živinskih gnojil ostaja ključen za trajnostno kmetijstvo, kljub občasnemu nezadovoljstvu prebivalcev zaradi smradu. Upoštevanje predpisanih časovnih omejitev in prilagajanje praks podnebnim spremembam omogoča zmanjšanje negativnih vplivov na okolje ter izboljšanje sožitja med kmeti in lokalnim prebivalstvom.
