Danes goduje sveta Zofija, v ljudskem izročilu bolj znana kot mokra oziroma polulana Zofka. Gre za enega najbolj znanih vremenskih svetnikov v maju, ki zaključuje obdobje tako imenovanih ledenih mož. Ti po starem ljudskem prepričanju prinašajo zadnji hladnejši vremenski val pred poletjem, Zofka pa ga pogosto pospremi še z dežjem.
Ljudsko ime »polulana Zofka« se je prijelo prav zato, ker naj bi bilo okoli 15. maja pogosto deževno. Vremenski pregovor pravi: »Če Zofka zemlje ne poškropi, vreme poleti prida ni.«
Zofka je povezana z obdobjem po Pankraciju, Servaciju in Bonifaciju, ki godujejo od 12. do 14. maja in jih ljudsko izročilo pozna kot ledene može. Skupaj predstavljajo dneve, ko se lahko po že toplem začetku maja še pojavijo ohladitve, dež, ponekod celo pozna slana. Prav zato so bili ti dnevi nekoč posebej pomembni za kmete, vrtičkarje in sadjarje, saj je vreme v tem času lahko odločalo o pridelku.
Čeprav ljudski pregovori niso vremenska napoved v sodobnem pomenu besede, imajo pogosto podlago v dolgoletnem opazovanju narave. Sredina maja je namreč res obdobje, ko se vreme lahko hitro spreminja. Topli dnevi se izmenjujejo z ohladitvami, pogostejše so plohe in nevihte, ozračje pa je zaradi prehoda iz pomladi v poletje pogosto nestanovitno.
Mokra Zofka je zato bolj kot zanesljiva napoved poletja opomnik, da se pomlad še ni povsem poslovila od svoje muhavosti.
Za vrtičkarje pa ostaja staro pravilo še vedno uporabno: z občutljivejšimi sadikami je bolje počakati, dokler ne minejo ledeni možje in Zofka.
Vreme na en sam dan ne more zanesljivo napovedati celotnega poletja. Lahko pa Zofka, polulana ali ne, vsako leto znova spomni, kako močno so bili naši predniki povezani z naravo in njenimi znamenji.