Praznični december je za mnoge najlepši čas v letu, ko se po svetu prepletajo pisane tradicije, zanimivi običaji, dišeče jedi in skrivnostne vraže. Vsaka kultura s svojim načinom praznovanja razkriva del svoje zgodovine in značaja, kar ustvarja bogato in raznoliko podobo božično-novoletnega obdobja.
Slovenske tradicije: Med poganstvom in krščanstvom
Božično-novoletni čas v Sloveniji je bogat z zgodovino, tradicijami in družinskim duhom, ki prepletajo krščanske in poganske korenine. Naši predniki so ob zimskem solsticiju praznovali prihod svetlobe in častili bogove sonca, kasneje pa so te običaje prevzele krščanske vsebine. Danes je božič tesno povezan s krščanstvom, a še vedno nosi pridih starodavnih praznovanj.
Ena najlepših tradicij je postavljanje jaslic, ki simbolizirajo Jezusovo rojstvo. Pogosto so ročno izdelane, v njih pa se odražata toplina in ustvarjalnost domačih ljudi. Ob božiču ne manjka obisk polnočnice, ki že stoletja združuje družine in skupnosti.
Božično drevo, ki je danes nepogrešljiv del praznikov, se je v Sloveniji razširilo šele v 19. stoletju iz germanskih dežel. Sprva so ga krasili z ročno izdelanimi okraski in svečami, danes pa z lučkami, bleščečimi okraski in včasih tudi tradicionalnimi piškoti.
Silvestrovo prinaša veselje in upanje za novo leto. Ognjemeti osvetljujejo nebo, medtem ko nazdravljamo s penino in si izmenjujemo darila. Tradicija obdarovanja je odvisna od družinskih navad – darila lahko prinesejo Miklavž, Božiček ali Dedek Mraz.
Praznična kulinarika v Sloveniji odraža bogastvo lokalnih okusov. Na božični mizi se pogosto znajdejo potica, kislo zelje, klobase, pečenka in domače sladice. Na silvestrsko večerjo pa odojek simbolizira obilje za prihajajoče leto, medtem ko perutnino mnogi odsvetujejo, saj vraža pravi, da “sreča odleti”. Na novega leta dan se zato tradicionalno postreže svinjina, ki simbolizira napredek in srečo.
Nekateri stari običaji še danes burijo domišljijo. Verjelo se je, da mora biti na božično jutro hiša pospravljena, da bi leto prineslo srečo. Prav tako se na Silvestrovo ne smejo metati smeti, saj to prinaša nesrečo, ali posojati denarja na božični dan, ker bi to pomenilo pomanjkanje.
Praznični čas pri nas povezuje tradicije, okuse in običaje, ki so skozi stoletja oblikovali našo identiteto. Je čas, ko obeležujemo zgodovino, negujemo družinske vezi in z upanjem stopamo v novo leto.
Pisane in zanimive tuje tradicije
Vsaka kultura obarva praznično obdobje z lastnimi običaji in tradicijami, ki pripovedujejo zgodbe preteklosti in prinašajo veselje sedanjosti.
Na Islandiji decembrski večeri oživijo s prihodom “Jolasveinarjev,” trinajstih božičnih mož, ki otrokom v čevlje ob oknu puščajo darila – seveda le, če so bili pridni. Tisti, ki niso bili, lahko v čevljih najdejo gnili krompir.
Italijanska praznična sezona se zaključi s prihodom prijazne čarovnice Befane na predvečer svetih treh kraljev. Befana pridnim otrokom prinese sladkarije, porednim pa oglje, kar je del stare tradicije, ki združuje krščanske in poganske korenine.
Avstrija in druge države Srednje Evrope ohranjajo strašljivo, a priljubljeno tradicijo Krampusa, demonskega spremljevalca sv. Miklavža. Krampus z zvonci in rožljanjem opominja na pomen pridnosti in spoštovanja.
V Nemčiji adventni venčki s štirimi svečami simbolizirajo pripravo na božič, medtem ko v Angliji Božiček v noči na 25. december nogavice ob kaminu napolni z majhnimi darili in sladkarijami.
Na Slovaškem tradicija metanja pudinga, imenovanega loksa, na strop prinaša srečo in blagostanje v novem letu – večji koščki, ki se obdržijo na stropu, večja je sreča.
Japonska pa je eden najbolj edinstvenih primerov sodobnega praznovanja. Čeprav božič ni njihov tradicionalno verski praznik, ga Japonci obeležujejo kot dan za romantiko in druženje. Presenetljiva tradicija je božična večerja iz KFC-ja, ki je postala običaj po marketinški kampanji iz leta 1974. Japonci na božični večer pogosto kupujejo celo posebej zapakirane piščančje obroke, kar ponazarja, kako lahko sodobne ideje postanejo tradicija.
In če smo že pri kulinariki …
V Franciji božična večerja ni le obrok, ampak prava kulinarična izkušnja. Francoski obroki na božični večer običajno vključujejo foie gras, ostrige, pečenega purana z nadevom ter znamenito sladico bûche de Noël, ki je tradicionalna božična torta, oblikovana kot poleno in okrašena z vrtnicami iz kreme in čokoladnim prahom.
Na Norveškem je ob božiču zelo priljubljena jed lutefisk, suha riba, ki je bila najprej posušena, nato pa je bila namočena v lugu, kar ji daje edinstven okus. Ta jed je del tradicionalnega božičnega menija, skupaj z drugimi ribjimi jedmi in prilogami.
V Mehiki božič pomeni praznovanje z družino ob tamalah, tradicionalnih koruznih testeninah, polnjenih z mesom, zelenjavo ali papriko, zavitih v koruzne liste. To je obrok, ki ga pogosto pripravljajo v večjih količinah, saj so tamale del večerje, ki združuje številne generacije.
V Skandinaviji, kjer so zime dolge in mrzle, so praznični obroki pogosto sestavljeni iz svinjine, rib in vročega kuhanega vina z začimbami, imenovanega glögg. Ta pijača, ki je podobna kuhanemu vinu, je običajno začinjena s cimetom, klinčki, pomarančno lupino in sladkorjem, kar daje tople in prijetne okuse, ki so kot nalašč za zimske dni.
Darila in bonton prazničnega časa
V Grčiji ni priporočljivo podariti nožev. To darilo namreč simbolizira “rezanje” vezi med ljudmi, kar je v nasprotju z željo po utrjevanju prijateljskih in družinskih odnosov. Gre za kulturni tabu, kjer darila, ki bi lahko simbolizirala ločitev ali pretrgano povezavo, niso dobrodošla. Namesto nožev so Grki bolj naklonjeni darilom, ki spodbujajo harmonijo in dobro počutje, kot so ročno izdelani predmeti ali simboli zaščite.
V Španiji obdarovanje in praznovanje poteka v družinskem krogu. Praznovanje vrh doseže na predvečer 6. januarja, ko otroci dobijo darila od Los Reyes Magos (Trije kralji). Darila so pogosto obdarovancu izbrana s posebnim pomenom, ki nakazuje na osebne želje ali potrebe. Zanimivo je, da se za darila pogosto uporablja sladkarije in igrače, otroci pa pripravijo mleko in piškote za kralje.
Na Filipinih se obdarovanje začne že na božični večer in traja do začetka novega leta. Obdarovanje je močno povezano z verskimi obredi, darila pa pogosto vsebujejo potrebščine za gospodinjstvo, ker so Filipinci včasih darovali samo osnovne potrebščine za preživetje. Danes pa Filipinci podarjajo tudi oblačila in elektroniko. Obdarovanje na Filipinih pogosto spremljajo tudi darila v obliki denarja, ki so seveda izredno priljubljena.
V Angliji je božično obdarovanje zelo tradicionalno. Obdarovanje običajno poteka na božični dan, darila pa so pogosto skrbno izbrana za vsakega družinskega člana. Zanimivo je, da v nekaterih delih Anglije obdarovanje poteka tudi na silvestrski večer, predvsem v večjih družinah. Poleg tega imajo angleži običaj, da obdarovancu dajo “božična praznična darila” v obliki piškotov ali prazničnih bonbonov.
V Rusiji se božično obdarovanje začne na starodavni božični večer (6. januarja), saj se tam praznuje po julijanskem koledarju. Tradicionalno obdarovanje vključuje darila, kot so posteljnina, brisače, tople plašče in kape. Na prednovoletni večer pa se obdarovanje še vedno močno osredotoča na otroke. Predvsem so priljubljena darila, kot so igrače, bonboni in oblačila. V zadnjih letih pa se z rastjo potrošnje vse bolj uveljavlja podarjanje elektronike in osebnih predmetov.
V ZDA je božično obdarovanje zelo popularno, tradicionalno pa poteka na božični dan, čeprav se včasih darila odprejo že na večer pred božičem. Tu je tudi priljubljen običaj “Secret Santa” (Skrivni Božiček), kjer se člani družine ali sodelavci obdarujejo, vendar vsak darovalec ostane anonimen. Darila se izberejo na podlagi preferenc obdarovanca, pogosto pa so to igrače, oblačila ali sladkarije.
Ali ste vedeli …
Največji božični okrasek na svetu je bil izdelan leta 2018 v ZDA in je meril več kot 4 metre v premeru.
Največji božični sejem poteka v nemškem Nürnbergu, ki letno privabi več kot 2 milijona obiskovalcev.
Največji naravni božični drevesi postavljajo v ZDA in Kanadi, kjer segajo do 30 metrov.
Najdražja božična drevesa vključujejo tiste okrašene z dragulji. Leta 2019 so v Španiji postavili drevo, vredno več kot 15 milijonov evrov.
