Zadnji oktober je dan reformacije, praznik in dela prost dan, ki obuja spomin na versko, družbeno-politično in kulturno gibanje 16. stoletja ter na rojstvo slovenskega knjižnega jezika.
Reformacija kot versko, kulturno in politično gibanje se je začela 31. oktobra 1517, ko je nemški menih in profesor za biblijsko teologijo Martin Luther cerkvenim oblastnikom poslal svojih 95 znamenitih tez, v katerih je zahteval prenovo Cerkve. Ena od idej reformatorjev je bila, naj bodo verske knjige v ljudskem jeziku, to pa je pomembno vplivalo na razvoj književnosti, tudi rojstvo slovenske.
V tem času je nastala prva knjiga v slovenskem jeziku – Katekizem, ki jo je leta 1550 napisal Primož Trubar (1508-1586) in ji nato dodal še Abecednik.
Dan reformacije kot državni praznik v Sloveniji praznujemo od leta 1992. Z njim se tako spominjamo tudi obdobja, ko smo dobili prve tiskane knjige.
Vrata je na dan reformacije za obiskovalce odprla tudi Trubarjeva domačija. Poleg organiziranega vodenja z naslovom Trubar in čas bodo čez dan potekale različne delavnice, zvečer pa pripravljajo glasbeno-pesniško prireditev.
Osrednja slovesnost
V Cankarjevem domu je potekala osrednja državna slovesnost na predvečer dneva reformacije. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je kot slavnostni govornik poudaril, da dan reformacije s svojo simbolno močjo sega v srce in bistvo slovenstva in v tisti skupni temelj, ki ga čutimo in nosimo vsi s seboj.
Po njegovih besedah se “časi res spreminjajo in z njimi branje”, pri čemer je med drugim spomnil na pomen knjige nekoč, ko so jih Slovenci celo jemali s seboj poleg nujnega za preživetje v emigracijo. Za današnje nove generacije je knjiga velikokrat le muzejski eksponat, predmet spomina. “‘Zaprašene knjige’ je fraza, ki jo v medijih slišimo mnogo pogosteje kot nove, prodorne ali vznemirljive”, je pojasnil.
Spomnil je, da je Apple kmalu zatem, ko je vlada predlagala in parlament potrdil spremembe zakona o javni rabi slovenščine, poslovenil svoj operacijski sistem. Ob tem je opozoril na velik pomen reformatorjev: “Če ne bi bilo Trubarja, naš pametni telefon danes ne bi govoril slovensko. Če ne bi bilo Dalmatina, Bohoriča, velikih slovenskih in svetovnih reformatorjev, inovatorjev, mislecev, naš telefon sploh ne bi bil pameten,” je prepričan.
Slovenski reformatorji nam niso dali samo knjižnega jezika, niso nam dali le želje po znanju, zavesti o tem, da mora posameznik sam zgraditi svoj pogled na svet – s tem, ko so slovensko besedo natisnili, so nas posadili v prvo vrsto takratnega tehnološkega razvoja, je še med drugim dejal Arčon.
