Ko po vaseh, ob robovih travnikov in ob poteh zadiši po bezgu, mnogi vedo, da je prišel tisti del leta, ko se v kuhinjah začne priprava domačega sirupa. Nekateri se tega lotijo vsako leto skoraj ritualno, drugi šele odkrivajo, da bezeg ni le osnova za osvežilno pijačo, ampak rastlina z dolgo tradicijo in precej več možnostmi uporabe, kot bi si mislili.
Črni bezeg (Sambucus nigra) je pri nas dobro poznana rastlina, ki že generacije raste v bližini domov, na obronkih gozdov in živih mejah. Nekdaj je bilo nabiranje bezga skoraj samoumevno opravilo. Tako kot se je šlo po kostanj, gobe ali kamilice, se je v pravem času nabiralo tudi bezgove cvetove. Domač bezgov sok je bil stalnica poletja, še preden so police trgovin napolnile industrijske različice pijač.
Bezeg: pravila, ki jih ne gre spregledati
Najpomembnejše je, da bezeg nabiramo v suhem vremenu, najbolje v dopoldanskem času, ko so cvetovi povsem odprti in najbolj dišeči. Če ga naberemo po dežju, bo aroma precej šibkejša, saj voda izpere del cvetnega prahu, ki nosi velik del značilnega vonja in okusa.
Pomembna je tudi lokacija. Cvetov ni priporočljivo nabirati ob prometnih cestah, v bližini industrijskih območij ali tam, kjer obstaja možnost škropljenja. Čeprav je rastlina videti zdrava, to še ne pomeni, da je primerna za uporabo.
Veliko ljudi cvetove doma najprej opere pod vodo, a s tem lahko nehote odstranijo ravno tisto, zaradi česar je bezgov sirup tako aromatičen.
Če so cvetovi nabrani na čistem mestu, jih običajno le nežno pregledamo in odstranimo morebitne žuželke.
Kar mnogi ne vedo, je, da vsi deli bezga niso primerni za uživanje na enak način. Surove bezgove jagode, listi, lubje in stebla vsebujejo snovi, ki lahko povzročijo prebavne težave, zato bezga ni dobro uporabljati na pamet. Za domačo uporabo se najpogosteje uporabljajo cvetovi in kasneje termično obdelani plodovi.
Klasična priprava bezgovega sirupa je precej preprosta, čeprav ima skoraj vsaka družina svoj recept. Najpogosteje se cvetove namaka v vodi skupaj z narezano limono ali citronsko kislino od 24 do 48 ur.
Nato tekočino precedijo, dodajo sladkor in segrevajo, dokler se ta ne raztopi. Sirup nato nalijejo v dobro očiščene in sterilizirane steklenice.
Prav higiena je pogosto odločilna za to, kako dolgo bo sirup obstal. Če steklenice niso dovolj čiste ali če pripravek ni pravilno shranjen, se lahko hitro pokvari.
Bezeg ni samo sirup
Iz cvetov nekateri pripravljajo ocvrte bezgove cvetove, ki jih pomočijo v testo in spečejo podobno kot sladke cvrtke. Iz njih nastajajo tudi želeji, domači kisi in celo fermentirane pijače. Bezgove cvetove lahko zamrznejo v ledene kocke za poletne napitke ali jih uporabijo kot aromatičen dodatek sladicam.
Ko dozorijo plodovi, jih marsikdo predela v marmelade, sirupe ali kuhane napitke, a tudi tu velja previdnost, saj surovi niso namenjeni uživanju v večjih količinah.
Ob vsem tem pa velja še eno preprosto pravilo: v naravi naberimo toliko, kolikor potrebujemo. Bezgovi cvetovi so pomembni tudi za žuželke in opraševalce, zato ni treba obrati vsakega grma do zadnjega cveta.
