Danes obeležujemo mednarodni dan babic, poklica, ki ga številni še vedno povezujejo predvsem s porodno sobo. A sodobno babištvo je precej širše. O vlogi babice, pripravah na porod, prvih starševskih strahovih, pomenu čustvene podpore in spremembah, ki jih prinašajo mlajše generacije staršev, smo se pogovarjali z Andrejo Petek, dipl. bab., zaposleno v ginekološki in razvojni ambulanti Zdravstvenega doma Kočevje.
Kot poudarja Andreja Petek, je vloga babice danes zelo široka in presega zgolj spremljanje poroda. Babica žensko spremlja skozi različna življenjska obdobja – od mladostništva, ko se prvič srečuje z vprašanji o svojem telesu, prek obdobja odločanja za materinstvo, nosečnosti in poroda pa vse do reproduktivnega obdobja in menopavze.
Gre za poklic, ki združuje strokovno znanje, podporo in razumevanje ženskih potreb v različnih fazah življenja.
»Babištvo ni le tehnična pomoč pri porodu, ampak zelo odgovorno strokovno delo, ki vključuje tudi veliko presoje, spremljanja, podpore in komunikacije,« pravi sogovornica.
Osrednji del dela babice še vedno predstavlja spremljanje ženske v nosečnosti in med porodom. Takrat je babica ključna strokovnjakinja, ki vodi potek fiziološkega poroda, spremlja stanje matere in otroka ter sprejema pomembne strokovne odločitve. Ob tem pa ne podpira le ženske, ampak tudi njenega partnerja, ki je pomemben del porodne izkušnje.
»Babica skrbi, da se oba počutita varno, vključeno in slišano,« poudarja Andreja Petek.
Po porodu se skrb za mater in novorojenčka nadaljuje, pomemben del babiškega dela pa je tudi priprava na porod in starševstvo. Prav tam bodoči starši prvič odprejo številna vprašanja, ki jih spremljajo v pričakovanju otroka.
Največ vprašanj je o porodu, bolečini in dojenju
Veliko staršev Andrejo Petek spozna že v šoli za starše. Kot opaža, so skrbi bodočih staršev pogosto podobne. V nosečnosti so največkrat osredotočeni na porod, kar je po njenem povsem razumljivo, saj gre za enega največjih življenjskih dogodkov, za mnoge pa tudi za nekaj neznanega.
Najpogosteje jih zanima, kako prepoznati začetek poroda, kdaj je pravi čas za odhod v porodnišnico in kako porod sploh poteka. Veliko vprašanj je povezanih z bolečino, njenim obvladovanjem in možnostmi lajšanja.
Pogosta so tudi vprašanja o dojenju: ali bo steklo, kako začeti, ali bo mleka dovolj in ali bodo starši zmogli. Ob tem se pogosto pojavlja tudi strah, da ne bodo dovolj dobri starši ali da ne bodo znali ravnati z novorojenčkom.
V ozadju teh vprašanj je pogosto tudi poplava različnih zgodb, nasvetov in izkušenj, ki jih bodoči starši slišijo od drugih ali najdejo na spletu. Te so lahko koristne, lahko pa tudi zmedejo.
»Kolikor je mam, toliko je porodnih izkušenj, in enako velja za dojenje – vsaka zgodba je nekoliko drugačna,« pravi Andreja Petek. Zato svojo nalogo vidi v tem, da staršem pomaga oblikovati lastno razumevanje, jim ponudi strokovno podprte informacije in jih usmeri, da lažje ločijo med miti, izkušnjami in dejstvi.
Porod hitro mine, pravo starševstvo se začne po njem
Čeprav je priprava na porod pomembna, si Andreja Petek želi, da bi starši več pozornosti namenili tudi poporodnemu obdobju. Ko družina pride domov, se namreč začne povsem novo življenjsko poglavje.
Vzpostavlja se nova rutina, pogosto z neprespanimi nočmi, učenjem starševske vloge in prilagajanjem na potrebe novorojenčka. To obdobje prinese veliko lepih trenutkov, hkrati pa tudi utrujenost, negotovost in številne izzive.
»Porod hitro mine – je intenziven in pomemben trenutek, a le začetek. Po njem pa se začne pravo starševstvo, ki prinese tako čudovite, nežne trenutke povezanosti z otrokom kot tudi naporne, zahtevne dneve in noči. Oboje je del iste zgodbe in oboje je normalno,« poudarja.
Pomemben del tega obdobja je tudi odnos med partnerjema. Prihod otroka močno spremeni družinsko dinamiko, zato so razumevanje, medsebojna podpora in dobra komunikacija ključni. Če starša razumeta, da gre za prehodno obdobje in da ni treba, da je vse popolno, lažje stopita skupaj v novo življenjsko vlogo.
Prvi dnevi po porodu so fizično in čustveno zelo intenzivni
Po rojstvu otroka družine na domu v Sloveniji obiskujejo patronažne sestre, ki imajo v zgodnjem poporodnem obdobju zelo pomembno vlogo. Andreja Petek sama otrok po rojstvu ne spremlja na domu, se pa z dojenčkom in družino sreča kasneje, ko izbrani pediater otroka napoti v razvojno ambulanto.
Kot pojasnjuje, so prvi dnevi po porodu izjemno intenzivni, tako fizično kot čustveno. Največji izziv je pogosto vzpostavljanje dojenja, ki zahteva čas, potrpežljivost in podporo. Starši potrebujejo pomoč pri negi novorojenčka, negi popka ter pri razumevanju otrokovega vedenja in ritma.
Pogosto se pojavijo dvomi: ali delajo prav, ali je mleka dovolj, ali se otrok dovolj naje in ali primerno napreduje. V takih trenutkih je strokovna podpora zelo pomembna, saj staršem daje občutek varnosti.
V razvojni ambulanti Andreja Petek starše poduči o pravilnem rokovanju z dojenčkom, z njimi pa se pogovarja tudi o dojenju, hranjenju, kolikah, polivanju, igri in spodbujanju gibalnega razvoja.
»Vse zgoraj naštete stvari so med seboj zelo povezane in pomembno vplivajo na otrokovo počutje, regulacijo telesa ter na njegov gibalni in celostni razvoj. Ko starši razumejo te povezave, lažje prepoznajo otrokove potrebe in ga bolj samozavestno podpirajo v razvoju,« pojasnjuje.
Ker jo večina staršev pozna že od prej, se med njimi pogosto hitro vzpostavi zaupen odnos. Starši se nanjo obračajo z dodatnimi vprašanji ali jo pokličejo za nasvet.
Čustvena podpora je enako pomembna kot fizična oskrba
Poporodno obdobje ni zahtevno le za telo, ampak tudi za čustveno počutje. Ženska se sooča s hormonskimi spremembami, utrujenostjo, pomanjkanjem spanja in novo odgovornostjo. Vse to lahko močno vpliva na njeno doživljanje materinstva.
Ob tem se pogosto pojavijo še pričakovanja okolice o tem, kakšna bi mama »morala biti«. Prav zato lahko občutki, kot so negotovost, strah, žalost ali preobremenjenost, ostanejo neizrečeni.
»Pomembno je, da ženska ve, da so ta občutja normalna in da jih ne rabi skrivati,« pravi Andreja Petek.
Vloga babice oziroma patronažne medicinske sestre je zato pomembna tudi pri prepoznavanju stiske, negotovosti ter prvih znakov poporodne otožnosti ali depresije. Mama mora dobiti občutek, da je slišana, sprejeta in da lahko o svojih čustvih govori brez občutka krivde ali sodbe.
Pri tem pa sogovornica opozarja, da ne smemo pozabiti na očeta oziroma partnerja. Tudi on se lahko v novi vlogi znajde v stiski, se počuti nekoristen ali odrinjen, kar lahko vpliva na dinamiko celotne družine.
Podpora mora biti zato usmerjena v celotno družino, ne le v mamo.
Očetje so danes bolj vključeni, informacij pa je včasih preveč
Odnos do nosečnosti, poroda in starševstva se je v zadnjih letih spremenil. Andreja Petek opaža, da so očetje danes bistveno bolj aktivno vključeni v nosečnost, porod in zgodnje starševstvo. Tudi v šoli za starše več sprašujejo in se vključujejo v pogovore, kar ocenjuje kot zelo pohvalno.
Mlajše generacije staršev imajo obenem na voljo ogromno informacij, ki jih pridobijo na spletu, v aplikacijah in na forumih. To je lahko prednost, saj so bolje informirani, hkrati pa se lahko zgodi, da je informacij preveč, da so si nasprotujoče ali pa niso strokovno podprte.
Ob tem sogovornica opozarja še na nekaj drugega: v poplavi tehnologije, pripomočkov in nasvetov včasih izgubljamo stik z osnovnim, prvinskim delom starševstva.
»Včasih na primer otroka uspavajo različne naprave, ki ga gugajo, vibrirajo ali mu predvajajo zvoke, čeprav otrok v osnovi za svoj razvoj potrebuje predvsem varen objem, materin ali očetov glas in dotik,« pravi.
Opaža tudi, da so starši danes pogosto veliko na telefonu, kar lahko vpliva na njihovo zbranost in odzivnost na otrokove subtilne signale. Kot poudarja, pri tem ne gre za kritiko, ampak za opazko, kako se je spremenil življenjski tempo in koliko dražljajev je danes okoli nas.
Zato se ji zdi najpomembnejše ravnovesje: med sodobnim znanjem in tehnologijo na eni strani ter zaupanjem vase, v svoj občutek in stik z otrokom na drugi.
Poklic, ki zahteva znanje, odgovornost in veliko topline
Andreja Petek si želi, da bi ljudje bolje razumeli širino babiškega poklica. Babice niso prisotne samo v porodni sobi, temveč žensko spremljajo skozi različna življenjska obdobja.
»Babice smo prisotne ob najbolj ranljivih, intimnih in največkrat najlepših trenutkih življenja. To je zelo velik privilegij, a hkrati tudi velika odgovornost,« pravi.
Delo babice zahteva strokovno znanje, odgovornost, empatijo in prilagodljivost. Vključuje spremljanje, presojo, podporo in komunikacijo. Med porodom babice spremljajo mater in otroka ter vodijo celoten proces fiziološkega poroda, ob tem pa družinam nudijo tudi čustveno oporo.
Ta opora ni pomembna samo takrat, ko gre vse po pričakovanjih. »Ob ženski smo tudi, kadar se zgodbe ne končajo srečno,« dodaja.
Babištvo je v Sloveniji od leta 2021 vpisano tudi v register nesnovne kulturne dediščine, kar po besedah sogovornice potrjuje, kako pomemben, spoštovan in družbeno dragocen je ta poklic.
»Ta poklic me je poklical«
Andreja Petek pravi, da je željo po delu z dojenčki čutila že kot otrok. V srednji šoli je prvič spoznala poklic babice in imela občutek, da jo je »poklical«. Študij je bil naporen in zahteven, a hkrati izpolnjujoč, saj ji je dal veliko strokovnega znanja in osebne rasti.
Sprva si je želela delati v porodnišnici, a jo je življenjska pot zaradi materinstva pripeljala v delo, ki ga opravlja danes. V razvojni ambulanti se je, kot pravi, zares našla.
»Vidim, koliko lahko družini dam – tako v obliki znanja kot praktičnih nasvetov in podpore,« pravi.
Izpolnjuje jo občutek, da lahko starše opolnomoči, jim pomaga razumeti otroka in jih podpre pri njegovem razvoju.
Največ ji pomenijo trenutki zaupanja, ko starši z njo delijo svoje strahove, dvome in vprašanja, nato pa skupaj poiščejo rešitve. Posebej dragoceno je, ko se pokaže napredek pri otroku ali ko se starši vrnejo z občutkom hvaležnosti, da so lažje prešli zahtevno obdobje.
»Otroci so najbolj ranljivi, hkrati pa tudi izjemno pristni in iskreni že od najzgodnejših trenutkov življenja dalje. Prav zato verjamem, da si vsak otrok zasluži ljubeč, varen in spodbuden začetek življenja, v katerem lahko razvija svoj potencial in se počuti sprejetega,« pravi Andreja Petek.
To je misel, ki jo spremlja pri delu in mu daje globlji pomen. Kot poudarja, jo izpolnjuje, da je lahko ob družini prisotna praktično od samega začetka – od potrditve nosečnosti, skozi nosečnost, prva vprašanja in strahove novopečenih staršev pa vse do otrokovih prvih korakov v svet samostojnosti.
