Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v javno razpravo poslalo predlog novele uredbe o izvajanju intervencij “Podpora za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov ter Medgeneracijski prenos znanja” iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027. Zainteresirana javnost lahko pripombe odda do 3. marca.
Spremembe, kot poudarjajo na ministrstvu, sledijo četrti spremembi strateškega načrta in uskladitvi z zakonom o kmetijstvu. A bistvo novele je širše: omogočiti več mladim prevzemnikom dostop do podpore in hkrati olajšati prenos kmetij med generacijami.
Višji zgornji prag, nižji spodnji prag
Pri intervenciji podpore za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov se zvišuje zgornji vstopni prag standardnega prihodka – s 500.000 na 700.000 evrov. To pomeni, da bodo do podpore upravičeni tudi mladi kmetje, ki so prevzeli večja, tržno usmerjena kmetijska gospodarstva, od katerih se pričakuje nadaljnja rast in krepitev konkurenčnosti.
Hkrati se znižujejo spodnji pragovi, s čimer se vrata odpirajo tudi manjšim kmetijam. Splošni spodnji prag se znižuje z 12.000 na 9.000 evrov standardnega prihodka, za gorske kmetije pa z 8.000 na 7.000 evrov. Ukrep nakazuje prizadevanje države, da bi spodbudila obstoj in razvoj kmetovanja tudi na zahtevnejših območjih.
Nova kategorija: mladi kmetje z majhno družinsko kmetijo
Novost je uvedba posebne skupine upravičencev – mladih kmetov z majhno družinsko kmetijo. V to kategorijo bodo sodili tisti, katerih standardni prihodek znaša od 4.000 do manj kot 9.000 evrov oziroma manj kot 7.000 evrov na gorskih območjih.
Ta skupina bo lahko prejela podporo v višini med 10.000 in 18.000 evrov. Ukrep je pomemben predvsem za podeželska območja, kjer so majhne kmetije pogosto temelj lokalne samooskrbe in ohranjanja poseljenosti.
Podpora tudi za čebelarje brez prevzema nepremičnin
Med predlaganimi spremembami izstopa še razširitev kroga upravičencev na mlade kmete, ki ne prevzamejo nepremičnin, a imajo v lasti in reji najmanj 225 čebeljih družin. Ti bodo morali redno poročati o stanju čebeljih družin.
S tem se priznava posebnost čebelarstva kot dejavnosti, ki ni nujno vezana na klasični prevzem zemljišč ali objektov, a ima pomembno gospodarsko in okoljsko vlogo.
Lažji medgeneracijski prenos
Novela posega tudi na področje medgeneracijskega prenosa znanja. Predlaga se ukinitev pogoja, po katerem so lahko do podpore kandidirali le tisti prenosniki, ki so kmetijo prenesli na prevzemnika, vključenega v pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti.
Po novem bi bili do podpore upravičeni vsi prenosniki, ki so družinsko kmetijo prenesli na prevzemnika – ne glede na njegov zavarovalni status. S tem se administrativne ovire zmanjšujejo, prenos kmetij pa naj bi postal bolj prožen in dostopen.
Predlagana novela kaže na premik k večji prilagodljivosti sistema podpor. Znižanje pragov, uvedba novih kategorij upravičencev in odprava nekaterih omejitev pri prenosu kmetij pomenijo širitev kroga mladih, ki lahko računajo na državno pomoč.
Vprašanje pa ostaja, ali bodo spremembe zadostne za dolgoročno pomladitev slovenskega kmetijstva, ki se sooča s staranjem nosilcev kmetij in zahtevnimi tržnimi razmerami. Javna razprava bo pokazala, ali predlagane rešitve uživajo podporo ter ali si deležniki želijo še drznejših ukrepov.