Aleksander Rašić se je s košarko začel ukvarjati pred približno dvema letoma, a je šport del njegovega življenja že od malih nog. Preizkusil se je v nogometu, tenisu in rokometu, a pravo energijo in navdušenje je našel šele na košarkarskem igrišču. Družina mu je ves čas stala ob strani in ga spodbujala, da odkrije tisto, kar ga resnično veseli. Pri tem ga navdihujejo največji – Luka Dončić, Kevin Durant in Giannis Antetokounmpo – zvezdniki, ki so mu pokazali, da je s srčnostjo in trdim delom mogoče premikati meje.
Za košarko se ni odločil zaradi družbe, temveč zaradi igre same. Tekmovalnost, dinamika in nenehne možnosti napredka so tisto, kar ga je pritegnilo in obdržalo. V Košarkarskem klubu Kočevje so hitro prepoznali njegov občutek za igro in potencial, kar je Aleksandru dalo dodaten zagon. Danes se dobro razume s soigralci –na in ob igrišču-, kar še krepi njegovo motivacijo.
Čeprav mu šola ne gre vedno zlahka, treningov nikoli ne postavlja v ozadje. Ravno nasprotno – košarka mu daje strukturo, veselje in energijo, hkrati pa ga spodbuja, da se trudi tudi na drugih področjih. Večino prostega časa posveča športu, kar mu povsem ustreza, saj se vidi prav v tej vlogi.
V svetu športa so danes mladi pogosto izpostavljeni pritisku uspeha, saj zvezdnike spremljajo na vsakem koraku. Aleksander to sprejema zelo zrelo. Razume, da uspehi ne pridejo čez noč in da je pomembno uživati v vsakem koraku.
Njegov največji vzornik je Luka Dončić, a se doma radi pošalijo, da ima Aleksander nekaj skupnega tudi z Nikolo Jokićem – po značaju in celo po izgledu. Da se zna sprostiti, je pokazal tudi na finalni tekmi reprezentančnega turnirja Slovenia Ball 2025 v Slovenj Gradcu, kjer je Slovenija osvojila srebrno medaljo. Takrat je na igrišču celo zaplesal, kar je razkrilo njegov smisel za humor in lahkotnost, ki ga spremljata tudi v resnih trenutkih.
Prvi resnično pomembni dosežki
Zelo dobro se zaveda, da je igranje v reprezentanci pomemben dosežek. Njegova odlična igra na turnirju je potrditev, da je na pravi poti, hkrati pa velika spodbuda. Čeprav si vsak športnik želi, da ga opazijo talenti iz sveta profesionalnega športa, se Aleksander s tem za zdaj ne obremenjuje – raje uživa v procesu in verjame, da se bo njegova pot razvila, kot se mora.
Velike uspehe vedno spremljajo tudi starši, ki nosijo svoj del izziva. Aleksandrova mama Sanela poudarja, da je šport vsakodnevni del njihove družine. Njegov starejši brat Robert je nogometaš in nekdanji član reprezentance, zato se kot mama trudi biti obema v podporo, čeprav to zahteva veliko prilagajanja. Aleksandrovi uspehi jo napolnijo s ponosom, ob tem pa ga usmerja in mu stoji ob strani. Ne skrbi je, da bi ga šport nekoč popeljal v tujino – nasprotno, pomembno se ji zdi, da sina podpre na njegovi poti in mu omogoči prostor za rast in samostojnost.
Aleksandrovi cilji so jasni: napredovati, trenirati in nekoč morda zaigrati na višjem nivoju. Za zdaj ostaja osredotočen na vsakodnevne treninge in izkoristi vsako priložnost, da postane boljši. Poleg košarke rad preživlja čas z družino in prijatelji ter posluša glasbo, a večino svoje energije usmerja v šport.
14-letnik je dokaz, da sta mladostna predanost in ljubezen do igre lahko trdna osnova za uspešno športno pot. Čeprav se njegove sanje šele gradijo, jih spremljata trdo delo in močna družinska podpora – in prav to je kombinacija, ki lahko vodi daleč.