- Povprečni človeški možgani tehtajo 1400 g in porabijo 20% vsega kisika, ki je na voljo telesu.
- Naš delovni spomin, ki je oblika kratkotrajnega spomina, lahko povprečno shrani le do 7 različnih predmetov.
- Otroci pri dveh letih znajo do 300 besed več od svojih vrstnikov, če se starši z njimi pogovarjajo bolj intenzivno.
- Branje na glas spodbuja razvoj otrokovih možganov, a danes le še polovica staršev bere svojim otrokom.
- Vsako leto je sreda v tretjem tednu marca Nacionalni dan možganov.
Možgani so del osrednjega živčnega sistema in se nahajajo v lobanji, ki jih ščiti pred poškodbami. So najzapletenejši organ v človeškem telesu, saj uravnavajo oziroma nadzirajo delovanje vseh drugih organov. Možgani so tisti organ, ki nam pomagajo, da delujemo v vsakdanjem življenju – da hodimo, se učimo, govorimo, se prehranjujemo, čustvujemo.
V tem najbolj zapletenem organu človekovega telesa je 200 milijard živčnih celic ali nevronov, kar je skoraj 29-krat več kot je vseh ljudi na svetu. Možgani so veliki toliko, kot dve stisnjeni pesti, tehtajo pa dober kilogram. Sestavljeni so iz velikih možganov, malih možganov in možganskega debla.
Blaž Koritnik, nevrofiziolog, zaposlen v UKC Ljubljana, pravi, da je vprašanje kako delujejo možgani ena najpomembnejših še neodgovorjenih ugank na svetu in je primerljiva z uganko o tem, kako je zgrajeno vesolje. Prav zato je to področje mnogim raziskovalcem in vsem, ki so vsaj posredno povezani z delovanjem možganov tako zanimivo.
Nedaleč od resnice že v 18. stoletju
Včasih so menili, da so človeški možgani zgrajeni tako, da so funkcije zelo jasno razporejene. Torej, obstajala naj bi področja za prijateljstvo, materinstvo, previdnost, samopodobo, za nasilje, skratka, za različne človeške lastnosti, pod očesom je denimo označen tudi govor. To so bile prve ideje, prvi poskusi, da človeški možgani ne delujejo kot celota, kot denimo jetra, mišice, pljuča, ampak, da imajo precej bolj »specializirane« funkcije znotraj samega možganskega tkiva. To je sicer še kar blizu resnice, tedaj so imeli tudi idejo, da se vse te lastnosti in razvitost teh posameznih centrov poznajo s spremembami na lobanji. Uporabljali so nekakšne metre, s katerimi so merili izbokline na lobanji in preko tega sklepali, katera področja so pri tem posamezniku bolj razvita. Ta del je sicer daleč od resnice, prvi del o delitvi možganskih funkcij pa (vsaj delno) drži.
Možgani se spreminjajo: otroci »ne ubogajo«, ker ne morejo in ne, ker nočejo
Otrokovi možgani so kot hiša sredi gradnje. Možgani v pritličju so sestavljeni iz možganskega debla in limbičnega predela, ki skupaj tvorita spodnje dele možganov. Pogosto jih imenujemo »plazilski možgani« ali »stari sesalski možgani«. Ti spodnji predeli v lobanji segajo od zgornjega dela nosu do vrha vratu. Nekateri deli, torej možgansko deblo, so dobro razviti že pri rojstvu. Možgani v pritličju so bolj primitivni, saj skrbijo za večino temeljnih živčnih in miselnih operacij: močna čustva, nagoni, kot je zaščititi otroka, skrbijo pa tudi za osnovne funkcije, kot so dihanje, spanje in zbujanje ter prebava.
Torej, možgani v pritličju so tisti, ki malčku naročijo, naj denimo vrže igračo ali koga ugrizne, kadar ni vse po njegovem.
Možgani v prvem nadstropju, ki opravljajo že bolj prefinjene in zapletene miselne funkcije, pa pri rojstvu še niso razviti in začnejo rasti v najzgodnejšem otroštvu.
Možgani v prvem nadstropju so sestavljeni iz možganske skorje, to je zunanji sloj možganov, so neposredno za čelom in se raztezajo vse do zadnjega dela glave kot polovična kupola, ki pokriva možgane v pritličju. Možgani v prvem nadstropju so odgovorni za miselne, čustvene in veščine, povezane z odnosi, zaradi katerih smo lahko uravnovešeni, naša življenja so smiselna in odnosi zdravi. Od tega dela možganov je odvisno naše »trezno« odločanje in načrtovanje , naš nadzor nad čustvi in telesom, razumevanje samega sebe, prilagodljivost , empatija in morala.
To so lastnosti, ki jih želimo privzgojiti otrokom, za to pa morajo imeti dobro razvite možgane v prvem nadstropju. Težava je v tem, da možgani v prvem nadstropju potrebujejo čas, da se razvijejo. Veliko časa, saj se dokončno razvijejo šele sredi dvajsetih let.
Otrokovi možgani se pač gradijo, mladostnikovi možgani pa se preoblikujejo in spreminjajo zasnovo možganov v prvem nadstropju, ki je nastajala do približno 12. leta.
Desno temporalno-parietalno stičišče nam pomaga razumeti, kako razmišljajo drugi in nam omogoči sočustvovati z drugimi.
Ti in drugi predeli so del »duševnega krogotoka«, saj so povezani z notranjim pogledom. Če imamo razvit notranji pogled, vidimo psiho drugih in tudi lastno psiho! Razvijamo ga lahko pri svojih otrocih, če jih usmerjamo k uvidu, empatiji in moralnemu razmišljanju. Empatija močno in bistveno vpliva na naše moralno življenje ter odnose.
Toda otrok, ki se še razvija in se njegovi možgani v prvem nadstropju – tudi temporalno-parietalno stičišče in prefrontalni predeli – še gradijo, pogosto v različnih situacijah in težavah ne zmore premisliti in upoštevati motivov ali okoliščin. Moralne odločitve so precej bolj črno-bele.
Bistvo je, da se pri vzgoji otrok potrudimo razumeti, kako razmišljajo otroci, na kateri razvojni stopnji so in česa so sposobni. Ne smemo se preprosto odzivati na njihova dejanja, temveč moramo doumeti njihovo psiho. Poleg tega si moramo zapomniti, da niso vedno zmožni enakih reči: njihove sposobnosti se spremenijo, kadar so utrujeni, lačni ali jih premagujejo čustva. Če razumemo ta »možganski SOS«, torej, da se možgani spreminjajo in razvijajo, lahko otrokom prisluhnemo razumevajoče in sočutno ter ugotovimo, zakaj so pravzaprav razburjeni in se težko obvladujejo. Preprosto ne moremo pričakovati, da otroci sprejemajo odločitve z dokončno oblikovanimi in popolnoma delujočimi možgani in da svet vidijo enako kot mi.
Je to izgovor za neprimerno vedenje? Moramo zamižati na eno oko, kadar se otroci vedejo neustrezno? Nikakor. Ravno zaradi razvijajočih se možganov moramo določati meje in jim pomagati razumeti, kaj je sprejemljivo. Ker nimajo popolnoma razvitih možganov v prvem nadstropju, ki omogočajo notranje zadržke, moramo poskrbeti za zunanje omejitve. In veste, kdo jih določa? Starši in drugi skrbniki, ki otroka usmerjajo in mu povedo, kaj od njega pričakujejo. Pri otrocih moramo razvijati možgane v prvem nadstropju – in s tem veščine, in sicer tako, da smo mi njihovi zunanji možgani v prvem nadstropju in jim pomagamo sprejemati odločitve, ki jih sami še niso sposobni.
Umovadba – telovadba možganov
Dr. Vojko Kavčič, kognitivni nevroznanstvenik je prepričan, da je telovadba možganov še veliko bolj pomembna od tiste fizične. »Možgani so kontrolni center, zato jih moramo držati v dobri formi, jih krepiti in neprestano zaposlovati z zapletenejšimi miselnimi procesi, denimo z umovadbo,« pravi.
V zadnjem času je prišlo do kar velikih sprememb na področju sprejemanja oziroma uporabe raznih oblik nalog, ki so bile prej namenjene denimo samo otrokom. Najboljši primer so recimo uganke, iskanje razlik ali pa pobarvanke, katere danes lahko dobimo prav prilagojene odraslim. Zato smo tudi mi »prijetno združili s koristnim« in za vas pripravili nekaj bolj ali manj zahtevnih miselnih nalog, da boste ob branju lahko tudi telovadili. Miselno, pa vendar…
POIŠČI 10 RAZLIK MED FOTOGRAFIJAMA
Vidna pozornost deluje kot »žaromet« – povezujemo jo z večjo dejavnostjo in sinhronostjo proženja specifičnih celic, ki so zadolžene za zaznavanje izbranega dela vidnega polja. Izbrane dražljaje predelamo hitreje in bolj točno. Vidna pozornost je ključna za ustvarjanje miselnih podob objektov, ki jih vidimo.
BERI MI Z USTNIC
Neslišno preberite naslednje stavke, drug(i) pa naj ugane(jo), kaj ste prebrali.
Počakaj, da se zdani.
Sluh je nepogrešljiv čut.
Mandarina je sočna in sladka.
Tri tisoč osemsto petinsedemdeset.
Pisani škornji za poroko.
Primarna slušna skorja se nahaja na zgornji strani senčnega režnja. Nevroni tega področja se odzivajo na različno visoke tone. Poleg višine zvoka nam slušna skorja pomaga zaznati tudi njegovo glasnost. Pri sluhu velikokrat pride tudi do prekrivanja z drugimi zaznavnimi potmi – na primer na zabavi: če osebo vidimo v ustnice, ko govori, jo lažje razumemo. To še posebej pomaga dislektikom.
LOGIČNE UGANKE
- Da bi zavaroval svojo državo pred sovražniki, se je kralj odločil postaviti debel zid okoli države. Zid bo visok 5 metrov, širok 3 metre ter dolg 500 km. Če kubični meter zidu tehta približno 3000 kg, za koliko se bo povečala teža Zemlje, ko bodo postavili ta zid?
- Gledam nekoga na fotografiji. Koga vidim, če nimam bratov in sester in je oče moškega na sliki sin mojega očeta?
Rešitev: 1. nič, 2. svojega sina.
Delovanje čelnega režnja igra eno najbolj pomembnih vlog v logičnem mišljenju, vendar za slednje potrebujemo delovanje celotne možganske skorje. V nasprotju s popularnimi delitvami na levo in desno poloblo je za logiko pomembno sodelovanje obeh. Hitrost proženja nevronov v obeh možganskih poloblah lahko opisujemo z različnimi valovi. Valovi beta so pogosti v aktivnem budnem stanju, povezujemo jih z zavednimi mislimi, logičnim mišljenjem, koncentracijo in spominom. Prevladovanje teh valov je pogosto prisotno pri posameznikih z anksioznostjo, nezmožnostjo sproščanja, visokim stresom, pomanjkanje pa pri posameznikih z motnjami pozornosti, depresijo in dnevnemu sanjarjenju.
N.Š.