E-UTRIP
Čebelarstvo ima pri nas poseben status kmetijske dejavnosti.
Uncategorized

20. maj: Svetovni dan čebel

V Sloveniji čebelari že več kot 10.000 ljudi.

»Priden kot čebelica« je pregovor, ki ima na Slovenskem že tradicijo in resnično drži. Čebele namreč pridno in neutrudno letajo s cveta na cvet in skrbijo, da ljudje lahko uživamo v vseh naravnih lepotah. Uživajo spoštovanje kot eno izmed čudes sveta, hkrati pa jih mnogi prezirajo, ker so nadležne. A brez njih bi tudi ljudje izjemno težko preživeli, zato so zelo pomemben del celotnega ekosistema.

Izjemnega pomena čebel so se v zadnjih letih začeli vedno bolj zavedati tudi znanstveniki, ki jih načrtno redijo in preučujejo zaradi njihovih edinstvenih sposobnosti. Ravno zato je padla odločitev, da si čebele zaslužijo imeti »svoj dan«, ki bo posvečen le njim, in sicer 20. maja, vsako leto, glavna pobudnica in predlagateljica za določitev tega pa je prav naša Slovenija.

»Maj je mesec bujnega razvoja čebel in razcvet pomladi na severni polobli, na južni pa je to jesenski čas, ko se pobirajo čebelji proizvodi in se začne sezona uporabe medu in medenih izdelkov.«

V Sloveniji je zavedanje o pomenu čebel na zelo visokem nivoju, o čemer priča tudi to, da ima čebelarstvo pri nas poseben status kmetijske dejavnosti. Statistika kaže, da čebelari že več kot 10.000 Slovencev. Čebelarska zveza Slovenije je v preteklosti pričela z več projekti, med drugimi medeni zajtrk, ki ga dosledno upoštevajo v šolah in vrtcih, izvajajo pa tudi številne čebelarske krožke in poučujejo ljudi glede sajenja medovitih rastlin, kar je javnost tudi zelo dobro sprejela. Je pa tudi zaslužna za to, da se je svetovni dan čebel sprejel na svetovnem nivoju, saj je leta 2014 prav ona podala pobudo za uresničitev le-tega. Potrebno pa je še izpostaviti tudi to, da je Slovenija med prvimi državami v EU, ki je na svojem območju prepovedala uporabo določenih pesticidov, nevarnih za čebele.

Slovenski čebelar Anton Janša (1734-1772) velja za pionirja sodobnega čebelarstva in enega največjih strokovnjakov za čebele.

Čebele odražajo dogajanje v okolju…

… njihova številčnost in prisotnost nam namreč sporoča, kdaj se z okoljem nekaj dogaja in kdaj je nujno potrebno ukrepati. Tako lahko še pravočasno reagiramo in poskrbimo za ustrezne varstvene ukrepe za namen ohranjanja ekološkega ravnovesja in biotske raznovrstnosti v naravi.

Čebele zagotavljajo eno najbolj pomembnih ekosistemskih storitev – to je opraševanje, zaradi katerega je pridelava hrane sploh mogoča. Strokovnjaki ocenjujejo, da oprašujejo skoraj tri četrtine vseh rastlin, s katerimi proizvedemo 90 % svetovne hrane.

Čebele množično izginjajo…

… tako, kot je značilno za mnoge druge živalske vrste. Dejstvo je, da število opraševalcev upada, po drugi strani pa potrebe po tem ravno naraščajo, še zlasti v državah v razvoju, zato celotno situacijo imenujemo tudi »kriza opraševalcev«..

Kakšni so razlogi za odmiranje čebel?

  • vse številčnejše monokulture in spremenjene ter intenzivnejše tehnologije obdelovanja travišč,
  • bolezni, denimo varoza, nosemavost in v Evropi virusne okužbe,
  • uporaba nekaterih zaščitnih izdelkov v kmetijstvu,
  • razvoj novih škodljivcev, ki se zaradi globalizacije širijo po vsem svetu,
  • podnebne spremembe,
  • urbanizacija, ki krči kmetijski prostor,
  • večje povpraševanje po manj kakovostnem medu.

Nadaljevanje in naraščanje izginjanja čebeljih družin lahko privede do zloma gospodarstva, ogroženo pa je tudi naše zdravje in dobro počutje.

Stanislav Knežič, kočevski čebelar…

… ki svoje medene izdelke znamči in prodaja pod imenom Čebelarstvo Knežič, se s čebelami ukvarja že približno dvajset let. Te so ga navdušile med šolanjem na Srednji kmetijski šoli Grm v Novem mestu, kjer je tudi delal. Kot pravi, je bilo delo s čebelami na začetku zgolj radovednost in želja po spoznanju nečesa novega, postopoma pa je čebelarstvo prešlo v njegov način življenja. Z njim smo se pogovarjali o zanimivih dejstvih in iskali odgovora na laična vprašanja o čebelah, čebelarjih in čebelarstvu.

Ocenjuje se, da se s čebelarstvom v Sloveniji ukvarja že več kot 10.000 Slovencev. Zanima me, kakšne trende opažate – ali se število in zanimanje za opravljanje tega dela povečuje?

Da, res je. V Sloveniji se je povečalo število čebelarjev, ker je bilo veliko rečenega in napisanega o čebelah. Kljub velikemu številu novih čebelarjev se najde tudi nekaj takih, ki s čebelarstvom prenehajo. Tu imam v mislih predvsem tiste, ki bi na hiter in lahek način prišli do zaslužka. Čebelarstvo kot panoga je zelo podvrženo zunanjim dejavnikom in tako predstavlja ”tovarno brez strehe”.

Res pa je, da je pri čebelarjih visoka starostna meja, ki pa upam, da se bo z leti vsaj malce znižala in, da se bodo tudi mlajše generacije odločale za čebelarstvo.

Zakaj so čebele tako pomembne za življenje vseh?

Največje poslanstvo čebel na zemlji je opraševanje rastlin. Ljudje ta pomen besede razumejo komaj nekaj let. 80 odstotkov hrane na globalni ravni je odvisne od opraševanja čebel. V Kaliforniji, kjer so zelo velike plantaže mandljev, čebelarji z opraševanjem teh dreves zaslužijo več kot je vrednost samega medu.

Ljudje imamo občutek, da je čebelarstvo zelo zahtevna in nevarna naloga, saj vemo… čebele pač pičijo. Bi rekli, da je res tako?

Kot vsaka kmetijska dejavnost tudi čebelarjenje zahteva nekaj osnovnega znanja o tehnologiji čebelarjenja. Tukaj poudarjam dobro znanje biologije čebele, biologijo čebelje družine, njeno delovanje in razvoj skozi različne mesece. Res je tudi, da čebele pičijo in, da zna njen pik biti zelo boleč. Čebelarji skozi določeno obdobje razvijejo imunost na čebelje pike, vsekakor pa se je pred začetkom dela dobro zaščititi. Pik čebel pa je nevaren za tiste, ki so na njen pik alergični in lahko le-ta izzove resne posledice. Čebelarji največ nesreč utrpijo pri ogrebanju roja, ko iz lestve padejo na tla.

Čebelarji skozi določeno obdobje razvijejo imunost na čebelje pike

Ste že bili kdaj v situaciji, ko so Vas čebele napadle oz. ste tekom čebelarjenja prejeli kakšen nepričakovni pik?

V mesecih od aprila do septembra skoraj, da ne mine dan, da me ne piči čebela. Pikov ne štejem, vendar je v povprečju 10 pikov dnevno, malo. Bile so situacije, ko me je pičilo več čebel, takrat je moje splošno počutje zelo zanihalo v smislu slabosti, slabega počutja in vrtoglavice.

Kakšno zaščitno opremo potrebujete pri delu s čebelami?

Jaz osebno, razen zaščite za glavo, ne uporabljam ničesar. Roke imam brez rokavic, ker me pri delu z maticami in finih delih motijo. Na tržišču pa se kupijo: čebelarski kombinezon, razne jakne, hlače, ki so v veliki večini v beli in rumeni barvi.

Kako pa je z delovnimi pripomočki, ki jih potrebujete za delo s čebelami?

Prvi in najbolj važen je kadilnik. Z njim okadimo čebele. Čebelarsko dleto, omelo, kozice za odlaganje satja, klešče za matico, točilo, ometalnik, vilice za odkrivanje satja, pribor za žičenje in utiranje satnih osnov, itd.

Katero opravilo v celotnem procesu čebelarjenja bi izbrali za najzahtevnejšega in zakaj?

Prvo je pakiranje čebel za prodajo in v gruči čebel najti matico. V aprilskih mesecih, ko se to dela, je vreme nestanovitno in otežuje sam potek dela. Drugo pa je točenje medu, ki je odvisno od več zunanjih dejavnikov. Tu predpostavljam število pomočnikov, vremenske razmere in paša čebel. Točenje medu, pa kljub vsemu, zna biti lepo doživetje.

Koliko medu v povprečju pridela ena družina?

Čebelja družina za svoj obstoj in razvoj v povprečju porabi od 40-60kg medu, 30-40kg cvetnega prahu in 50-70l vode letno. Višek tega pa ostane čebelarju. V Slovenskem povprečju pa to znaša približno 14-17kg. So pa tudi čebelje družine, ki lahko ob dobrih pogojih, dobrih pašah in dobrih letinah prinesejo 60kg ali več medu letno.

Koliko čebeljih družin gojite pri vas?

Z vsemi čebeljimi družinami, ki so namenjene za pridelavo medu, cvetnega prahu, propolisa, matičnega mlečka in čebel za prodajo v tujino, nekje okoli 300 čebeljih družin.

Katere medene izdelke pridelujete?

Med, propolis, cvetni prah, medeni liker, medica, medopin, med z raznimi dodatki, medeni kis in sveče iz čebeljega voska.

Kateri izmed zgoraj naštetih izdelkov ima največ zdravilnih učinkovin?

Zagotovo Medopin, saj je mešanica medu, cvetnega prahu, propolisa in matičnega mlečka. Je izdelek, ki vsebuje vse sestavine čebeljega panja.

Imate morda kakšen zanimiv recept v povezavi z medom oz. medenimi izdelki in bi ga delili z nami?

Vse več je osveščenih ljudi o uporabi medu. V kulinariki se ga uporablja pri različnih vrstah jedi, tudi pri kuhanju in pečenju. V poletnih mesecih je zelo dobra in okrepčilna limonada z medom. Res je, da je potrebno pri razstapljanju meda v vodi malce dlje časa vztrajati pri mešanju, da se le-ta v vodi lepo razstopi. Naravni med vedno kristalizira, zato je piling s kristaliziranim medom najboljša izbira. Le-ta  iz kože odstrani odvečne oz. odmrle kožne celice, obenem pa izrazito nahrani kožo. Koža je po uporabi tega pilinga gladka in nahranjena.

TOP 5 o čebelah

KANIBALIZEM
Čebele se prehranjujejo zelo preprosto – ličinke s cvetnim prahom, troti in delavke pa z nektarjem. Kaj pa jedo, ko jim zmanjka zalog? Ne boste verjeli! Ko nastopi kriza, čebele pojedo svoje sodelavke in ličinke. Evolucijski zakoni jim narekujejo, da najprej pojedo najmlajše ličinke in jajčeca ter tako ohranjajo starejšo populacijo, od katere imajo največ koristi.

RDEČA NE OBSTAJA
Čebele imajo dve veliki očesi na straneh glave ter tri dodatna, preprostejša očesa v centru glave, s katerimi si pomagajo med letenjem. Vendar pa vidijo le malo barv. Strokovnjaki so dognali, da čebele vidijo speketer med modro in zeleno, ter nekaj oranžne in rumene, rdeče pa nikakor ne. Domnevajo, da jo vidijo kot črno. Zanimivo pa je tudi dejstvo, da lahko vidijo ultravijolično svetlobo, katere ljudje ne vidimo. S tem spektrom svetlobe si namreč pomagajo pri sikanju cvetov, saj je tu spekter najbolj gost.

DETEKTIVKE
Čebele lahko natrenirajo do te mere, da iščejo določene substance in tako postanejo prave male detektivke. Imajo namreč visokoobčutljive senzorje za iskanje cvetnega prahu, mogoče pa jih je tudi natrenirati, da iščejo druge substance. Eksperimente so že izvajali v ZDA, in sicer z vonjavami, ki so prisotne ob izdelovanju bomb. Čebele so naučili, da so jih našle in se ob njih začele zbirati ter s svojo prisotnostjo dale vedeti, kje se nahaja bomba. Z majhnimi kamerami pa so tudi ugotovili, da ob uspešni najdbi njihovi rilci pričakujejo sladko vodo v zameno za nagrado.

PARITVENI RITUALI
Paritveni rituali med čebelami so naravnost grozni. Po parjenju samci izgubijo spolni ud, ki ostane v kraljici, in na koncu umrejo. Ta metoda jim pomaga pri zapečatenju semena v notranjosti kraljice, s čimer se prepreči nadaljnjo oplojevanje. Vendar naslednji trot, ki pristopi h kraljici, lahko spolni ud prejšnjega samca izvleče in v njo namesti svojega, zato je oploditev za mnoge samce neuspešna.

POGREBNICE IN VARNOSTNICE
Vsaka čebela ima svojo vlogo v družini. Troti imajo le eno nalogo, oploditev kraljice, delavke pa opravljajo več nalog, med drugim so nekatere čebele »pogrebnice« oz. »varnostnice«. Ko v panju umre čebela, jo »pogrebnice« odnesejo iz panja, poskrbijo pa tudi za bolne čebele ali odvečne moške, ki jih nemudoma izločijo iz panja. Prepoznavajo jih po vonju.

M.K. in N.Š.

Sorodni članki

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Soglašam Več o piškotkih

Piškotki